Tujina

Slabe banke naj rešuje finančni sektor, ne davkoplačevalci

Bruselj, 27. 06. 2013 09.17 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Finančni ministri Evropske unije so dosegli dogovor o novih pravilih za sanacijo in likvidacijo bank. Dnevi, ko so bili evropski davkoplačevalci prisiljeni pomagati propadajočim bankam, naj bi bili tako končno mimo.

Ministri so danes dosegli načelni dogovor, ki je izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom.

Finančni ministri EU so ponoči v Bruslju v drugem poskusu dosegli dogovor o novih pravilih za sanacijo in likvidacijo bank brez obremenitve davkoplačevalcev. "V primeru prihodnjih kriz bank bodo davkoplačevalci zaščiteni," je poudaril irski finančni minister Michael Noonan, ki je predsedoval zasedanju.

Nova pravila določajo, da bodo pri prevzemanju bremena pri reševanju bank delničarji, upniki, varčevalci z več kot 100.000 evri na računu in nacionalni skladi iz prispevkov bank na vrsti pred davkoplačevalci. Vloge pod 100.000 evri bodo nedotakljive.

Evroskupina je Cipru za reševanje bank namenila deset milijard evrov pomoči.
Evroskupina je Cipru za reševanje bank namenila deset milijard evrov pomoči. FOTO: Reuters

"Pravila igre so se spremenila. Mimo so dnevi, ko so bili evropski davkoplačevalci prisiljeni pomagati propadajočim bankam," je dogovor opisal britanski državni sekretar na finančnem ministrstvu Greg Clark.

Tudi nizozemski finančni minister in šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je poudaril, da bo s temi pravili finančni sektor postal "v zelo veliki meri sam odgovoren za reševanje svojih težav".

Nova pravila za sanacijo in likvidacijo bank sodijo v sklop drugega stebra bančne unije, ki naj bi obnovila zaupanje v evropske banke in s tem na sploh v območje evra ter preprečila nove krize. Prvi steber je enotni bančni nadzor, tretji pa enotni okvir shem za zavarovanje denarnih vlog.

Njuna avstrijska kolegica Maria Fekter pa je poudarila, da bo dogovor spremenil tudi vedenje varčevalcev. "Varčevalci bodo morali v prihodnje zelo dobro premisliti, kam bodo spravili svoj denar ... Minili so časi, ko so izbirali institucije z najvišjimi obrestnimi merami, ne glede na njihovo verodostojnost," je opozorila.

Glavni cilj novih pravil v obliki direktive je, da se prepreči ponovitev scenarija po izbruhu svetovne finančne krize leta 2008, ko so morale države bankam pomagati z milijardami davkoplačevalskih evrov. Nova pravila zato predvidevajo, da imajo nacionalne oblasti na voljo pooblastila in orodja za ukrepanje v treh fazah: preprečevanje bančnih kriz, zgodnje posredovanje in reševanje problematičnih bank na urejen način.

Štiri orodja za reševanje bank

Za reševanje bank bodo na voljo štiri glavna orodja: prodaja dela ali cele propadajoče banke, ustanovitev premostitvene banke, ločitev sredstev ali vzpostavitev slabe banke in mehanizem "bail in", s katerim bodo delničarje, upnike in nezavarovane varčevalce prisilili v izgube. "Bail in" predvideva takšno dokapitalizacijo banke, da delničarji izgubijo celoten lastniški delež ali utrpijo kapitalske izgube, upnikom se zmanjšajo terjatve ali se te pretvorijo v delnice, del svojih vlog pa izgubijo tudi nezavarovani varčevalci.

Dogovor predvideva tudi, da so določeni varčevalci, mala in srednja podjetja ter terjatve do Evropske investicijske banke v primeru propada banke bolj zavarovani kot upniki in imetniki vlog iz velikih podjetij. Najbolj pa so torej zavarovani varčevalci z manj kot 100.000 evri na računu, ki jim bo denar zagotavljala shema za zavarovanje bančnih vlog.

Banke bodo morale imeti sklade za reševanje

Nova pravila predvidevajo, da imajo nacionalne oblasti na voljo pooblastila in orodja za ukrepanje v treh fazah: preprečevanje bančnih kriz, zgodnje posredovanje in reševanje problematičnih bank na urejen način.
Nova pravila predvidevajo, da imajo nacionalne oblasti na voljo pooblastila in orodja za ukrepanje v treh fazah: preprečevanje bančnih kriz, zgodnje posredovanje in reševanje problematičnih bank na urejen način. FOTO: Reuters

Nova pravila od članic terjajo tudi vnaprejšnjo vzpostavitev skladov za reševanje, ki se bodo napajali iz prispevkov bank. Ti skladi bodo nekakšne oporoke bank s prihranki za morebitne "pogrebne stroške".

Najtrši oreh v pogajanjih je bilo vprašanje prožnosti. Kompromis nacionalnim oblastem dopušča možnost, da pod strogimi pogoji in le v izjemnih primerih sklad za reševanje uporabijo za absorpcijo izgub in dokapitalizacijo bank.

Nacionalni skladi bodo morali v desetih letih po vzpostavitvi vsebovati 0,8 odstotka kritih vlog vseh kreditnih institucij, ki delujejo v državi. Sklad se bo polnil z letnimi prispevki bank, sorazmerno z njihovimi obveznostmi in profili tveganja. Izjemoma se bodo lahko članice odločile tudi za alternativno zbiranje obveznih prispevkov, brez vzpostavitve posebnega sklada. Članice bodo lahko sklade po želji tudi združile. Možno bo tudi izposojanje med nacionalnimi skladi.

Skladi bodo na voljo za začasno podporo bankam v postopku reševanja s posojili, poroštvi, nakupi terjatev ali s kapitalom za premostitvene banke. Uporabiti jih bo mogoče tudi za nadomestila delničarjem ali upnikom, če bodo ti z uporabo mehanizma "bail-in" izgubili več, kot bi v običajnem insolventnem postopku.

KOMENTARJI (19)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ONniON
28. 06. 2013 19.48
Islandija je pokazala izhod iz krize , evropska unija zgleduj se po drobni islandiji z 300.000 preb.
Jimi1
27. 06. 2013 23.13
+4
Torej noben izgovor za dokapitalizacijo NLB več ne drži vode. V Sloveniji žal prepozno,ker je NLB s seboj na dno celotno gospodarstvo potegnila....
Gaja Bobek
27. 06. 2013 18.12
+7
črnigoja so prebutali, pa še....pa še....
Migremonadob
27. 06. 2013 20.52
+9
Res, kako lepo samo ljubezen so mu pokazali pa to ...
Jimi1
27. 06. 2013 23.15
+3
ONniON
27. 06. 2013 15.02
+6
švica pa ni v evropski uniji , pa tudi nikoli niso marali eu
Migremonadob
27. 06. 2013 20.53
+3
Vpraši državljane RS če se kaj počutijo EU pa to ...
Ramzess
27. 06. 2013 14.08
+10
Zakaj banka ne more propast, v stečaj, ipd., saj je družba kot vsaka druga. Zadaj je drugačen sistem kot pri drugih.
Gaja Bobek
27. 06. 2013 18.14
+6
zato ker v nlb kradejo po dekretih z vlade
titanius
27. 06. 2013 19.28
+5
propade lahko, ampak pri nas se iz bank okoriščajo levi in desni politiki in njihovi kolegi, tako da težko da bo kakšna slo banka propadla
deathbite
27. 06. 2013 14.00
+14
Tole je eno samo sprenevedanje! Samo da rešimo še nemške in francoske banke, potem pa ...naj ostalim krava crkne! m Mislijo, da smo davkoplačevalci tako neumni, da ne razumemo kaj se dogaja?! Islandija je to lepo rešila! Pa še suverenost bodo obdržali! Nekateri pa še kar rinejo v EU.....O odgovornosti za sedanjo situacijo pa nič!
Migremonadob
27. 06. 2013 20.55
+2
290ktober
28. 06. 2013 09.29
+2
NE NI-JE KANDIDATKA IN SE JE ODPOVEDALA TUDI TEMU!
concord
27. 06. 2013 10.56
+19
Sorry, ampak tega ne verjamem. Bančni lobi je enostavno premočen, še ne vemo kakšni triki se skrivajo za tem dogovorom. Sicer je odločitev fajn, samo se hudič verjetno skriva v drobnem tisku.
J.A.
27. 06. 2013 09.59
+17
Kdaj stopi to v veljavo?
Gaja Bobek
27. 06. 2013 17.21
+5
tožit vlado imela je informacije in se z njimi okoristila, sprejela je slabo banko in fiskalno pravilo, ker je vedela, kaj se pripravlja, NPU takoj na delo in RAZVELJAVIT te ukrepe in hočemo odgovornost oseb
Shisui
27. 06. 2013 09.56
+26
BRAVOOOO, končno nekaj razuma!
Dragan G
27. 06. 2013 10.43
+12
Migremonadob
27. 06. 2013 20.56
+1
V Sloveniji predvidevam leta 2025 tam nekje pa to ...

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.