Leto 2002 bo po napovedih Economista leto okrevanja po tragičnih dogodkih letošnje jeseni. Kljub temu terorističnih napadov naj ne bi bilo konec, še vedno bodo zelo odmevni, a manj učinkoviti.
Evropa bo v leto 2002 stopila z novo denarno enoto, ki pa naj ne bi prinesla resničnega poenotenja trga. Cene v evropskih državah bodo namreč še vedno daleč od tega. Liter mleka bo tako na Dunaju še naprej skoraj enkrat dražji kot v Berlinu.
Američani naj bi spoznali, da protiteroristična zavezništva le niso tako trdna, kot svet prepričujejo v Beli hiši. Kar nekaj držav, na primer Saudska Arabija in Pakistan, terorizem obsoja le, ko jim to ustreza. Busheva retorika "mi proti drugim" bo tako izginila iz ameriške zunanje politike.
Posebno težo bo imel odnos do Iraka. Čeprav večina arabskih držav predsednika Sadama Huseina ne mara preveč, bi ameriški napad na Bagdad Arabci razumeli kot vojno proti islamu.
Nasilje na Bližnjem vzhodu se bo nadaljevalo, vendar naj bi Izrael prenehal z maščevalnim pobijanjem, Washington, tradicionalni zaveznik Izraela, pa naj bi se celo trudil poiskati rešitev za trajen mir.
Ekonomija celotne bližnjevzhodne regije bo zastala. Zaradi politične nervoze in nizkih cen nafte bo leto 1423, kolikor bomo šteli po muslimanskem koledarju, eno najnesrečnejših.
Tudi v letu 2002 se bo nadaljeval pohod vedno hujše revščine. Samo v južni Aziji bo več kot milijarda ljudi morala preživeti z manj kot dvema ameriškima dolarjema na dan.
