Carla del Ponte, glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, je Varnostnemu svetu ZN v New Yorku poročala o sodelovanju držav zahodnega Balkana s sodiščem. V poročilu za obdobje šestih mesecev je navedla, da so države sicer dosegle napredek, vendar svojih obveznosti do sodišča še vedno ne izpolnjujejo popolnoma. Pri tem je izpostavila izročitev najbolj iskanih haaških obtožencev.
Beograd mora izročiti preostale obtožence
Glede sodelovanja SČG s sodiščem Del Pontejeva ocenjuje, da so oblasti v Beogradu v sodelovanju s Haagom napredovale, morajo pa še poskrbeti za aretacijo in izročitev preostalih haaških obtožencev. Pojasnila je, da je Beograd od decembra lani poskrbel za izročitev 14 obtožencev, da pa jih je še sedem "znotraj dosega" tamkajšnjih oblasti, ki bi jih lahko prijele same ali v sodelovanju s Hrvaško ali Bosno in Hercegovino.
Tudi Hrvaška ne sodeluje v celoti
Del Pontejeva je v poročilu VS ZN, ki je bilo pred dnevi objavljeno na spletni strani ZN, še ocenila, da sodelovanja Hrvaške s haaškim sodiščem "za zdaj ni mogoče označiti kot polnega", kljub obetavnemu začetku izvajanja akcijskega načrta v prizadevanjih za izsleditev ubežnega generala Gotovine.
Dokument je razdeljen na dve poglavji, ki opisujeta obdobje pred in po začetku izvajanja akcijskega načrta. Tožilka v prvem poglavju izraža obžalovanje, ker v primerjavi z zadnjim poročilom, ki ga je v VS ZN predstavila 23. novembra lani, "ne more poročati o znatnem napredku v prizadevanjih hrvaških oblasti, da bi izsledile, aretirale in izročile Gotovino". Drugo poglavje je posvečeno obdobju po akcijskem načrtu ukrepov za dosego polnega sodelovanja s haaškim sodiščem, ki ga hrvaška vlada izvaja od 26. aprila.
Del Pontejeva je sicer pred 15-članskim VS ZN poročala skupaj s predsednikom sodišča Theodorjem Meronom, ki je zatrdil, da sodišče ne bo zaprlo vrat, dokler Karadžić, Mladić in Gotovina ne bodo v zaporu. Tudi predsednik haaškega sodišča je ocenil, da sodelovanje Hrvaške s sodiščem ni popolno. Kar zadeva Hrvaško, je sodelovanje na nekaterih področjih po njegovih besedah še naprej dobro, najbolj zaskrbljujoče pa je, da je edini kamen spotike ostala izročitev Anteja Gotovine.
Meron je ocenil še, da je SČG v minulih šestih mesecih zabeležila znaten napredek v sodelovanju s sodiščem, glavna ovira za polno sodelovanje pa je dejstvo, da je Mladić še na prostosti.
