Televizija Federacije BiH je te dni poročala o tako imenovani 'sladkorni aferi', ki je vrgla slabo luč na humanitarne organizacije, ki so po vojni v Bosni in Hercegovini delovale na tem območju. Kot je poročala omenjena televizija, ki se sklicuje na vire blizu preiskovalcem afere, so posamezne humanitarne organizacije po vojni v BiH tja uvažale velike količine sladkorja. Iz BiH so ga nato prevažali na Hrvaško, od koder so sladkor nato izvažali v države Evropske unije. Denar, ki so ga tako pridobili, naj bi uporabljali za financiranje terorističnih organizacij.
Tako imenovana sladkorna afera je v BiH izbruhnila že pred časom, ko so v javnost prišle informacije, da so odgovorni na bosanski carini vedeli za ilegalni izvoz sladkorja iz Bosne in Hercegovine. S tem naj bi BIH zlorabljala dogovore z Evropsko unijo, ker je na nedovoljen način v Evropo prodajala sladkor in tako proračune držav unije domnevno oškodovala za 100 milijonov evrov.
Eden od glavnih organizatorjev tihotapljenja sladkorja naj bi bil Tunizijec Sefik Ajadi, direktor humanitarne organizacije Muvafak na Hrvaškem in v BiH, ki naj bi imel med drugim tudi poslovne stike s podjetji in organizacijami, ki jih sumijo financiranja terorističnih skupin. Ajadi, ki ima tudi državljanstvi BiH, naj bi bil sicer na seznamu oseb osumljenih podpore terorizmu.
Sladkor prepakirali v Osijeku
Sladkor iz BiH naj bi na Hrvaškem prepakirali v tovarni sladkorja v Osijeku, ga označili kot izdelek proizveden v BiH in ga nato izvažali v Unijo. Na ta način naj bi bil letni proračun EU oškodovan za okoli več milijonov evrov.
V osiješki tovarni sladkorja so se že odzvali. Vse skupaj zavračajo z besedami, to je neumnost in neobzirnost. Zatrjujejo, da nikoli niso uvažali tujega sladkorja niti ga ni prepakirala za Unijo. Zato napovedujejo tožbo proti Televiziji Federacije BiH, prepričani so, da bo v nasprotnem primeru škoda ne le za njihovo tovarno, temveč za vso hrvaško sladkorno industrijo.
Izginilo 200 tisoč ton sladkorja
Kot so povedali predstavniki carine v BiH so v zadnjih 18 mesecih v to državo uvezli 230 tisoč ton sladkorja, od česar je 200 tisoč ton neznano kam izginilo.
Sarajevski dnevnik Oslobođenje, ki se sklicuje na neimenovane vire v carinski upravi, je poročal, da je bil velik del uvoza sladkorja fiktiven, kar pomeni da nikoli ni prispel na bosanska tla.
