Obtožnica proti nekdanjemu časniku JLA, ki ga je haaško sodišče iskalo od leta 1995, navaja, da so enote pod njegovim poveljstvom novembra 1991 v Vukovarju najmanj 200 nesrbskih prebivalcev odpeljale iz vukovarske bolnišnice in jih nato ubile.
50-letni Šljivančanin bi moral pred sodiščem nastopiti že pred tednom dni, 3. julija, a so njegov nastop iz administrativni razlogov preložili za teden dni. Sodišče takrat ni odobrilo zahteve dveh beograjskih odvetnikov, da bi zastopala Šljivančanina, zaradi česar se je slednji danes tudi pritožil. Zavrnil pa je odvetnika, ki mu ga je ponudilo haaško sodišče. Proces proti njemu naj bi se sicer začel šele čez nekaj mesecev.
Obtožnica haaškega sodišča poleg Šljivančanina za pokol v Vukovarju bremeni tudi Miroslava Radića in Mileta Mrkšića, ki sta že v zaporu v Scheveningnu. Proti trojici naj bi sicer haaško sodišče 21. julija predstavilo novo obtožnico, a se je moral Šljivančanin o krivdi izreči še na podlagi obstoječe.
Šljivančanina so beograjske oblasti 1. julija izročile haaškemu sodišču, potem ko so ga sredi junija aretirali v Beogradu. ZDA so njegovo aretacijo pogojevale z nadaljevanjem gospodarske pomoči SČG.
Srbska policija: Mladića ni več v Srbiji
Nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov in eden glavnih obtožencev na haaškem sodišču, general Ratko Mladić, je pred enim letom izginil iz Srbije, potem ko mu je srbska vojska odrekla podporo. Po besedah predstavnika srbske policije, ki ni želel biti imenovan, je vojska dolgo časa ščitila Mladića, ko mu je zagotavljala bivanje v vojaških kompleksih, najmanj enkrat na teden pa se je ob močnem vojaškem spremstvu pojavil tudi v javnosti. Policija ga nikoli ni skušala aretirati, ker se ni želela spopasti z vojsko, je še povedal omenjeni predstavnik srbske policije.
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je doslej večkrat zatrdila, da se Mladić skriva v Srbiji, kar pa so tamkajšnje oblasti vselej zanikale.
Biljana Plavšić že v švedskem zaporu Hinseberg
Nekdanjo predsednico Republike srbske Biljano Plavšić, ki jo je haaško sodišče obsodilo na enajst let zapora, so prepeljali v strogo varovan ženski zapor Hinseberg v Oerebroju kakih 200 kilometrov zahodno od švedske prestolnice, kjer bo prestajala svojo kazen. Plavšićevo prepeljali iz zapora v Stockholmu, kamor so jo 26. junija pripeljali iz pripora v Haagu.
Na Švedskem lahko vsakega obsojenca, tudi če je obsojen umora, izpustijo, ko prestane dve tretjini kazni. Švedski pravosodni minister je ob tem dejal, da to za Plavšičevo ne bo veljalo, razen če bo švedska vlada to posebej odobrila. Plavšičeva, predsednica Republike srbske med letoma 1996 in 1998, je 17. decembra lani priznala krivdo za zločine proti človečnosti nad bosanskimi Muslimani in Hrvati med vojno v BiH.
Bosanska Muslimana Hazim Delić in Esad Landžo, ki ju je sodišče zaradi umorov, spolnega nasilja in nehumanega ravnanja z bosanskimi Srbi v taborišču Čelebiči obsodilo na 18 in 15 let zapora, bosta kazen prestajala na Finskem. Delića in Landža je haaško sodišče skupaj z Ratkom Mucićem 9. oktobra 2001 obsodilo na 18, 15 in devet let zapora, vendar so se nanje pritožili. Sodišče se je sicer v sredo odločilo za predčasno izpustitev obsojenega bosanskega Hrvata Mucića, ki bo na prostost tako izpuščen po prestanih sedmih letih v zaporu v Scheveningenu. Mucić je bil vodja taborišča v Čelebičih, Delić je bil njegov pomočnik, Landžo pa paznik.
