Začelo se je napovedjo oblasti, pripoveduje fotograf Matjaž Tančič: naredite si zalogo hrane za nekaj dni, gremo v štiridnevno zaprtje. "Vzel sem samo nekaj krompirjev, čebulo, pivo, ker sem imel še neki zaloge doma. Rekel sem si, da si bom skuhal japonski curry in ga pač jedel dva dni, potem pa bom na svobodi," nadaljuje.
Danes, ko smo ga poklicali v Šanghaj, je med štirimi stenami zaprt že 36. dan. Dostavljavcev hrane ni, pripoveduje, kitajska vlada je do zdaj vsakemu na dom dostavila pet simboličnih paketov hrane. "Če hočeš jesti kaj več kot zelje in čebulo, se moraš znajti in največkrat deluje tako, da so neki skupinski nakupi: da se pač cela stavba, oziroma tri stavbe se odločijo, prav, vzeli bomo 50 kilogramov govedine, kdo je za," pravi sogovornik.
Če do hrane ne bi mogel priti oziroma bi mu je zmanjkalo, pa je ključna iznajdljivost. "Čeprav sem v 7. nadstropju sem našel dolgo vrv, sosedje spodaj so mi dali meso, sladoled in sadje in sem ga potegnil gor," pove.
Do zdaj je stanovanje namreč lahko zapustil le dvakrat. Prvič, da je takole v polni zaščitni opremi lahko prevzel pošto, drugič, ko je bila njegova ulica klasificirana kot manj okužena.
Ven so lahko šli za eno uro. A ker je ta časovni okvir postavila oseba, odgovorna za Tančičevo stavbo, je na prostosti ostal štiri ure, saj je vedel, da ga sankcije načeloma ne bodo čakale. Zdaj je do nadaljnjega njegov stik z zunanjostjo okno, skozi katero dokumentira življenje Kitajcev, obsojenih na zaprtje. "Opazujem sosede in njihovo življenje v karanteni in to fotografiram, fotografiram sem tudi življenje na ulici, kjer so družine, skejterje, kolesarje, taksiste zamenjali ljudje v belih oblačilih." Fotografiram in podobe objavljam na Instagram, da se mi ne zmeša, pravi in se ob tem sprašuje kako zaprtje preživijo starejši, ki ven ne smejo niti po zdravila ali na dializo.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.