Po tem seznamu bo Slovenija na vrsti v prvi polovici leta 2008, v okviru tima z Nemčijo in Portugalsko za 18-mesečno obdobje od začetka leta 2007 do sredine 2008, oziroma bo povezavi v omenjenem šestmesečnem obdobju predsedovala sama, če ustavna pogodba v nasprotju z načrti ne bo stopila v veljavo 1. novembra 2006.
"Seznam je bil sprejet brez razprave," je ob robu zasedanja povedal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. Da bo dokončno potrjen, mu mora zdaj zeleno luč prižgati še vrh povezave, ki bo to storil že konec tedna, 16. oziroma 17. decembra.
Priprave se bodo začele v začetku prihodnjega leta
Minister Rupel je sicer tudi napovedal, da se bodo priprave na projekt predsedovanja začele 1. januarja prihodnje leto, potekale pa bodo v okviru vlade in zunanjega ministrstva. Že v začetku prihodnjega leta se bo Slovenija tako sestala z Nemčijo in Portugalsko, partnericama iz tima, ki ju bo tudi prosila za nasvete in pomoč, je tako povedal. Po njegovih besedah se bo država sicer pripravljala "tudi na najhujše", torej na možnost, da bi sama predsedovala povezavi, je povedal Rupel. Priprave bodo sicer dolgotrajne in bodo terjale precejšnje kadrovske okrepitve in več denarja, je tudi dejal Rupel in med drugim omenil ureditev primernejših prostorov za slovensko stalno predstavništvo pri EU v Bruslju.
Kakšna je razporeditev timov?
Seznam, ki ga je oblikovalo nizozemsko predsedstvo, predvideva razporeditev za timska predsedstva treh držav članic, ob razumevanju, da bo taka tudi razporeditev polletnih samostojnih predsedstev, če ustava ne bo uveljavljena.
Po seznamu bodo prvi trojki v sestavi Nemčija, Portugalska in Slovenija (2007-2008) sledile trojke Francija, Češka in Švedska (2008-2009), Španija, Belgija in Madžarska (2010-2011), Poljska, Danska in Ciper (2011-2012), nato Irska, Litva in Grčija (2013-2014), pa Italija, Latvija in Luksemburg (2014-2015), Nizozemska, Slovaška in Malta (2016-2017), Velika Britanija, Estonija in Bolgarija (2017-2018), Avstrija, Romunija in Finska (2019-2020).
Timska predsedstva uvaja omenjena ustavna pogodba EU, ki je na poti ratifikacije v vseh članicah, s ciljem, da v veljavo stopi 1. novembra 2006. Ustavna pogodba ukinja veljavni sistem krožečega predsedovanja, po katerem posamezna država povezavi in vsem sestavam v Svetu EU predseduje pol leta, ter uvaja predsednika Evropskega sveta z največ petletnim mandatom in timsko predsedstvo za vse svete z izjemo sveta za zunanje zadeve, ki ga bo vodil zunanji minister EU.
