Slovenija ni odstopila od svojega stališča, da zagovarja čimprejšen začetek pristopnih pogajanj med Evropsko unijo in Hrvaško, je nocoj po koncu prvega dne neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije v Newportu v Veliki Britaniji dejal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. A zagovornice skorajšnjih pogovorov so vendarle v manjšini, je ob tem priznal in razmerje v EU ocenil z ena proti štiri.
Premierji terjajo pogajanja s Hrvaško
Predsedniki vlad osmih članic EU, med njimi tudi Janez Janša, terjajo, naj povezava pogajanja s Hrvaško začne že septembra.Na predsedujočega povezavi, britanskega premiera Tonyja Blaira, pa je osmerica premierov naslovila pismo, v katerem meni, da je Hrvaška z izvajanjem svojega akcijskega načrta zagotovila polno sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, ki je pogoj za začetek pogovorov.
"Prišel je čas, da se začnejo pristopna pogajanja s Hrvaško. Prepričani smo, da izpolnitev akcijskega načrta hrvaške vlade, povezanega z odločitvijo Sveta EU s 17. marca, odpira pot, da se pristopna pogajanja s Hrvaško začnejo v septembru," je zapisano v pismu, ki ga je v imenu osmerice Blairu poslal predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Wilfried Martens.
O Hrvaški le na kratko
Ministri naj bi o začetku pogajanj s Hrvaško govorili le na kratko. Pogajanja bi se morala začeti že 17. marca, vendar so bila odložena zaradi nepopolnega sodelovanja Zagreba z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu v primeru pobeglega generala Anteja Gotovine. Novosti sicer pri tem ni pričakovati, saj Hrvaška pozitivne ocene še vedno ni dobila. Diplomatski viri menijo, da bo razprava resnično kratka, saj britansko predsedstvo EU ne želi, da bi se prepletla z zgodbo o Turčiji.
'Turčija mora priznati Ciper'
Ministri naj bi oblikovali skupen odziv na turško zavračanje priznanja ene od članic povezave, to je Cipra, in Ankari dali vedeti, da bo do tega koraka moralo priti.
V skupni izjavi naj bi namreč zapisali, da ima EU 25 držav članic, poleg tega pa izrazili tudi pričakovanje, da bo v prihodnosti prišlo do celovite rešitve ciprskega vprašanja. Nadalje naj bi tudi poudarili, da EU od Turčije pričakuje polno izvajanje razširjenega sporazuma iz Ankare, ki vzpostavlja carinsko unijo med stranema, v praksi, kar povsem konkretno pomeni tudi ciprskim ladjam zagotoviti dostop do turških pristanišč.
Takšno interpretacijo je sicer Turčija zavrnila, skupni jezik pa bodo vodje diplomacij EU skušali poiskati s turškim zunanjim ministrom Abdulahom Guelom, ki se bo v petek udeležil ministrskega kosila s kolegi iz vseh kandidatk.
Podpis protokola o širitvi tega sporazuma je EU Ankari sicer postavila kot enega od pogojev za začetek pogovorov, skupaj s sprejemom več ključnih zakonskih paketov.
Formalno je pogoje Turčija izpolnila: zakonske svežnje je sprejela, protokol pa podpisala 29. julija, vendar mu dodala enostransko izjavo, da to ne pomeni priznanja Cipra.
Ob podpori predvsem Francije in Grčije je priznanje zelo jasno izrazil tudi Ciper. Vlada v Nikoziji želi od Ankare jasen urnik, kdaj bo do priznanja vendarle prišlo, v nasprotnem primeru pa je pripravljena na začetek pogajanj vložiti tudi veto. Slednjega sicer v Walesu nobena od članic ni postavila pod vprašaj: nemški zunanji minister Joschka Fischer je izrazil jasno pričakovanje, da se bodo pogajanja 3. oktobra začela.
Beseda bo tekla tudi o Iranu
Mandata za pogajanja se ministri prvi dan srečanja niso lotili, čeprav ga morajo soglasno potrditi, saj se brez tega pogovori ne morejo začeti. Bodo pa zato obdelali druge teme. Med drugim bodo govorili o Iranu, ki se je odločil za nadaljevanje svojega jedrskega programa kljub dogovarjanju o njegovi zaustavitvi z EU. Pozornosti bodo deležne tudi nove možnosti za oživitev mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, odnosi z Rusijo in razmere na Balkanu.