Evropska komisija je sprejela strateške smernice za gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo, ki bodo državam članicam Evropske unije služile kot podlaga za pripravo nove generacije kohezijskih programov za prihodnje večletno proračunsko obdobje 2007-2013, sta sporočila komisarja za regionalno politiko in zaposlovanje, Danuta Hübner in Vladimir Špidla.
Formalno bodo smernice lahko sprejete potem, ko bodo sprejete uredbe o kohezijski politiki, kar naj bi zgodilo oktobra, in sicer ne glede na potek pogajanj o prihodnjem večletnem proračunu, tako imenovani finančni perspektivi EU, je napovedala komisarka Hübnerjeva. Tako se bodo članice lahko začele pripravljati na črpanje sredstev po letu 2007 tudi, če dogovora še ne bo, je dejala.
Izredni vrh?
Pri tem se je Hübnerjeva sicer odločno zavzela za čimprejšnji dogovor o novi perspektivi in dejala, da se ji še vedno najboljša možnost zdi izredni vrh EU na to temo oktobra letos. Na tak način bi bil proračun še lahko sprejet pravočasno, s čimer zamud pri črpanju sredstev ne bi bilo, je poudarila, a v bolj spravljivem tonu - njena ideja o oktobrskem dogovoru namreč ni padla na plodna tla - dodala, da bi vsak delni dogovor že bil napredek.
Komisarka: Posledice bodo hude ... tudi za Slovenijo ... znesek bo bistveno nižji
Če bi smernice do določene mere še lahko ublažile posledice zamude pri sprejemanju finančne perspektive, pa je v celoti ne bodo mogle, je opozorila komisarka. To še posebej velja za tiste regije, ki zdaj komaj še izpolnjujejo kriterij do 75-odstotne povprečne razvitosti za upravičenost do največjega dela kohezijskih sredstev: te regije, med njimi je tudi Slovenija, bodo januarja prihodnje leto izpadle iz kroga upravičenk, je priznala komisarka.
"Vse regije, ki so blizu 75 odstotkov, se soočajo s to grožnjo. S stališča upravičenosti lahko utrpijo posledice," je dejala. Kot je znano, trenutno kot podlaga za izračun upravičenosti služi povprečna razvitost v obdobju 2000-2002, ko bodo z januarjem 2006 na voljo podatki za leto 2003, pa se bo povprečje računalo na obdobje 2001-2003, s čimer bo več regij iz kroga upravičenj izpadlo - ob Sloveniji verjetno še nekatere regije iz Italije, Španije, Grčije in vzhodne Nemčije.
Do določenega dela pomoči, neke vrste odvajanja, bodo sicer še upravičene, a znesek bo bistveno nižji, je opozorila. Sicer pa je Hübnerjeva menila, da bodo posledice zamude pri dogovarjanju o perspektivi čutile tako neto prejemnice kot neto plačnice v skupno blagajno.
Huje bodo sicer prizadete prve, gre predvsem za nove članice, saj v primeru prepoznega dogovora ne bodo mogle začeti črpati sredstev oziroma jih bo zamuda prizadela do te mere, da bodo v celoti ostale brez določenega dela denarja. A prizadete bodo, je opozorila, tudi plačnice, ki bodo morale prilagoditi izplačila iz proračuna. To se je namreč zgodilo v primeru aktualne perspektive, ki je bila dogovorjena le devet mesecev pred začetkom izvajanja.
Za privlačnejšo Evropo in več delovnih mest
Kar se samih sprejetih strateških smernic za prihodnjo kohezijsko politiko tiče, pa so osrednje tri: prva je Evropo narediti privlačnejšo za vlaganja in delo, druga je spodbujanje znanja in inovacij za rast ter tretja zagotavljanje boljših in več delovnih mest. Smernice so sicer skladne z usmeritvami iz prenovljene lizbonske strategije.
Ob tem pa je komisija poudarila, da smernice ne zanemarjajo pomena ozemeljske kohezije in sodelovanja. Priznavajo pomen mest za rast in zaposlovanje, podpirajo gospodarsko raznolikost podeželskih okolij ter spodbujajo čezmejno, mednacionalno in medregijsko sodelovanje, izhaja iz predloga komisije.
Poleg tega so smernice pripravljene tako, da jih članice lahko uporabljajo prožno, glede na nacionalne razmere, je še opozorila komisarka. Na njihovi podlagi mora vsaka članica oziroma regija sama izoblikovati ustrezno regionalno politiko in programe, glede na gospodarske, socialne, institucionalne in kulturne razmere.