Zunanji minister Dimitrij Rupel je na zasedanju odbora DZ za zunanjo politiko (OZP), ki je bilo posvečeno razpravi o smernicah slovenskega delovanja v EU v letu 2005, dejal, da Slovenija podpira čimprejšnji začetek pogajanj med Zagrebom in Brusljem, saj je to v interesu naše države. Odlaganje pogajanj bi po njegovem utegnilo destabilizirati razmere na Hrvaškem, to pa bi neugodno vplivalo tudi na urejanje odprtih vprašanj s Slovenijo, je še menil.
Rupel je sicer poudaril, da Zagreb mora polno sodelovati s haaškim sodiščem, vendar polno sodelovanje po mnenju Slovenije ne pomeni, da mora Hrvaška pred začetkom pogajanj izročiti pobeglega generala Anteja Gotovino, temveč mora predložiti trdne dokaze, da si za to prizadeva.
Opozicijo je predvsem zanimalo, kakšna zagotovila je Slovenija dobila za zaupanje Hrvaški, da je storila vse za prijetje pobeglega generala Gotovine. Predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Jerovšek, poslanec LDS Jožef Školč in poslanec ZLSD Samo Bevk so bili namreč skeptični, ali lahko Hrvaški resnično verjamemo.
OEU podprl stališča vlade glede hrvaških pristopnih pogajanj z EU
Predsednik odbora državnega zbora za zadeve EU (OEU) Anton Kokalj je po zasedanju odbora povedal, da je odbor z večino podprl stališča vlade glede vključevanja Hrvaške v Evropsko unijo. Zasedanje odbora je sicer zaznamoval zaplet, povezan z dopolniloma poslanskih skupin SNS in LDS k poglavju, ki govori o nadaljnji širitvi povezave. Dopolnila so namreč vložili potem, ko je vlada, kot so opozorili poslanci teh dveh strank, ob podpori začetku pogajanj s Hrvaško 17. marca odstopila od dosedanjega stališča Slovenije.
Sanader: Hrvaška se trudi na vso moč
"Hrvaška vsem predstavnikom članic EU zagotavlja, da si na vso moč prizadeva rešiti še zadnje vprašanje, ki jo loči od začetka pristopnih pogajanj z EU, torej da tesno sodeluje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu pri iskanju obtoženega hrvaškega generala Anteja Gotovine," je dejal hrvaški premier Ivo Sanader po pogovorih s slovaškim kolegom Mikulašem Dzurindo v Bratislavi. Slovaška se je skupaj z Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo zavzela za začetek pristopnih pogajanj tudi v primeru, če Hrvaška Gotovine haaškemu sodišču ne preda v določenem roku.
Kot je še poudaril Sanader, Hrvaška ne bi tvegala svoje evropske prihodnosti oziroma postavljala na kocko začetek pristopnih pogajanj zaradi enega človeka. Hrvaška vlada je sicer v Bruselj poslala pismo s seznamom vseh svojih prizadevanj pri iskanju pobeglega generala. Sanader je ob tem še enkrat ponovil, da hrvaška vlada nima nobenih informacij o tem, da je Gotovina res na Hrvaškem.
Mesić ostaja optimističen
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je po sestanku z luksemburškim premierjem Jean-Claudeom Junckerjem, ki trenutno predseduje Evropski uniji, dejal, da upa, da lahko EU in Hrvaška najdeta formulo za začetek pogovorov o vstopu Hrvaške v Unijo. Del članic EU z Veliko Britanijo na čelu zahteva preložitev pogajanj o hrvaškem vstopu v povezavo, ki naj bi se predvidoma začela 17. marca. Glavni očitek uradnemu Zagrebu je nepopolno sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine v Haagu oziroma neizročitev haaškega obtoženca generala Gotovine.
Mesić je še povedal, da sta se z Junckerjem pogovarjala o morebitnih korakih, ki bi lahko pripeljali do rešitve omenjenega problema. O tem, ali bo kakšna rešitev tudi dorečena, pa bo znano v naslednjih dneh, je dejal Mesić.
Mesić, Sanader in Šeks pisali Barrosu
Po pisanju hrvaškega tednika Globus so hrvaški premier Ivo Sanader, predsednik parlamenta Vladimir Šeks in predsednik Mesić v pismu predsednika Evropske komisije Josea Manuela Barrosa prosili, naj podpre začetek pristopnih pogajanj Zagreba z Unijo že 17. marca.
"Vaša ekscelenca, naša zavzetost v približevanju EU je iskrena. Nimamo nikakršnega vzporednega ali skritega načrta niti nobene alternative," je vrh hrvaške oblasti zapisal v pismu Barrosu.
Mesić nasprotoval ustvarjanju nepotrebne skepse
Mesić je v nagovoru hrvaških državljanov poudaril, da je v državi po nepotrebnem ustvarjena napetost, ki jo nekatere sile zlorabljajo za krepitev evroskepticizma.
Hrvaški predsednik je državljanom zatrdil, da odlog pogajanj med Zagrebom in Brusljem za Hrvaško ne pomeni nič tragičnega. "Pomembno je, da ne nasedate lažni dilemi: Gotovina ali Evropska unija. Upokojeni general na begu pri tem sploh ni pomemben. Njega omenjajo tisti, ki se zaradi le njim znanih razlogov bojijo Evrope in vsega, kar ta prinaša," je dejal. Umetno ustvarjena dilema "biti ali ne biti" oziroma "Gotovina ali EU" je po njegovih besedah laž. Prava dilema je, kot je poudaril, "ali Evropska unija ali vrnitev v osamitev, ki bi bila za Hrvaško pogubna".
"Naš vstop v enotno unijo je precej bolj odvisen od izpolnjevanja evropskih meril in prilagajanja evropskim standardom kot od tega, kdaj se bodo začela pristopna pogajanja," je še dejal hrvaški predsednik. Po njegovih besedah je pomembno, da Hrvaška svoje sedanje in prihodnje partnerje prepriča, da njena beseda nekaj velja in da dosledno izpolnjuje vse mednarodno določene obveznosti.
Treba je prevzeti odgovornost
Del hrvaške javnosti po Mesićevih besedah upočasnjuje delovanje haaškega sodišča, ker nekateri ne želijo sprejeti resnice, da je za zločine v hrvaški domovinski vojni kriva tudi hrvaška stran. Samo s prevzemom odgovornosti za dogodke v vojni bo Hrvaška oprala čast poštenih borcev za domovino, je še dejal Mesić in opozoril, da je vsak hrvaški državljan v skladu s hrvaško ustavo dolžan sodelovati s haaškim sodiščem.
