Slovenija naj bi sprejeli le šest oziroma sedem od skupaj 12 instrumentov in med drugim kot edina od 25 članic še ni imenovala svojega protiterorističnega predstavnika na uradu za pravosodno sodelovanje Eurojust. To vsaj izhaja iz preglednice, o kateri so na današnjem zasedanju v Bruslju razpravljali notranji in pravosodni ministri povezave.
Preglednica sicer kaže, da vseh 12 ukrepov, med katerimi je npr. uvedba evropskega zapornega naloga, kljub izteku večine rokov ni sprejela prav nobena članica povezave. Še najbližje cilju je Litva, ki je sprejela deset instrumentov, najslabše pa stojita Italija in Luksemburg, ki jima je uspelo uresničiti komaj tri ukrepe. Med uspešnejšimi članicami je še Finska z devetimi ukrepi, medtem ko je kar veliko število držav, med njimi Nemčija, Španija, Nizozemska, Portugalska, Velika Britanija in Madžarska, sprejelo po osem instrumentov.
Koordinator EU za boj proti terorizmu Gijs de Vriejs je ob robu zasedanja izrazil upanje, da bodo vlade in nacionalni parlamenti držav opozorilo na zamude vzeli resno in poskrbeli, da bodo čimprej odpravljene.
Slovenija sprejela sedem od 12 ukrepov
"Slovenija je sprejela veliko večino ukrepov," je na račun preglednice dejal stalni predstavnik Slovenije pri EU, veleposlanik Ciril Štokelj, ki je predstavljal državo na današnjem zasedanju. Pri tem je opozoril, da je Slovenija ratificirala tudi vseh 12 konvencij Združenih narodov s področja boja proti terorizmu, kar je prav tako zajeto v danes obravnavani tabeli. S slednjim se vse članice, tudi nekatere stare, ne morejo pohvaliti, je dodal.
V slovenski delegaciji pa so pojasnili še, da so vsi še nesprejeti ukrepi v pripravi in bodo po okvirnih ocenah sprejeti do sredine prihodnjega leta, zatorej so zamude minimalne in deloma tudi posledica dejstva, da so se roki za sprejem določenih ukrepov po terorističnem napadu v Madridu 11. marca letos, ki je povezavi dal nov zagon na področju boja proti "zlu 21. stoletja", za nove članice EU precej skrajšali. Poleg tega sta dva ključna instrumenta EU, zaporni nalog in preiskovalne skupine, sprejeta, so poudarili.
Zatrdili so še, da je država sprejela sedem od 12 ukrepov; eden je namreč v preglednici voden z oznako, da je država EU obvestila o sprejemu, a ji dokumentov še ni poslala. Med petimi ukrepi, ki jih Slovenija še mora sprejeti, so okvirna odločitev o boju proti terorizmu s 13. junija 2002 (prvi rok je bil 1. maj letos, drugi pa konec junija), konvencija o medsebojni pomoči v kriminalnih zadevah z 29. maja 2000 ter k njej priloženi protokol s 16. oktobra 2001 (rok za oba je december letos), okvirna odločitev o zamrznitvi nepremičnin z 22. julija 2003 (rok je konec leta) ter že omenjeno imenovanje protiterorističnega predstavnika (rok junij letos).
