Slovenija pristala v samem vrhu največjih onesnaževalcev morij in oceanov

Zakaj Slovenija prednjači po odtisu plastične embalaže, ki konča v morjih? Ekologi brez meja ugotavljajo, da iz dveh razlogov. Prvič, ker smo majhna država z majhnim številom prebivalcev in ker na to število prebivalcev veliko plastične embalaže preprodamo. "Za Slovenijo res velja ena specifika. Očitno je res velik ta masni tok odpadkov v Slovenijo," razlaga Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja. 

Preprodaja plastične odpadne embalaže se nam očitno zelo izplača, saj glede na število prebivalcev, po podatkih študije irskih univerz, v kateri so znanstveniki povzemali podatke združenih narodov, kar kilogram in pol odpadne embalaže, ki konča v morjih, prispevamo Slovenci. Sledi Belgija, z 0,91 kilograma, nato Velika Britanija z 0,37 kilograma in nemčija z 0,32 kilograma. Po podatkih kar 46 odstotkov plastičnih odpadkov, ki jih sicer ločeno zbirajo tako slovenska kot številna evropska gospodinjstva, izvozimo v države jugovzhodne Azije. "Gre za neko obliko okoljske nepravičnosti. Lahko bi ji rekli celo kolonializma, ker odpadke izvažamo v države, ki imajo še manj možnosti za pravilno ravnanje z njimi. Videli smo že mnogo slik, kako sežigajo te odpadke in elektronsko opremo, da bi dobili nekaj kovine ven," pove Kranjc. 

K temu odtisu, ki si ga je Slovenija prislužila v svetovnih morjih, pa ne prispevamo toliko slovenski potrošniki. Glede na evropske podatke smo nekoliko bolj ozaveščeni in to tudi narašča. Nimamo pa še tako strogih ukrepov kot v drugih državah, še pojasnjuje Kranjc: "Res je, da to ni samo na nas kot potrošnikih, ker proizvajalci ne bi smeli imeti možnosti dati na trg izdelek, ki je štirikrat pakiran, brez da bi mogli več plačati kot nekdo, ki ga pakira samo dvojno."

Proizvajalci imajo tako na voljo vrsto rešitev: od prodaje brez embalaž do prodaje s povratno embalažo ali kavcijske sisteme, da so ljudje motivirani prinesti embalažo nazaj. Slovensko start up podjetje Odori se je naprimer poslužilo sistema ponovnega polnjenja in dolgotrajne uporabne embalaže, ki je iz aluminija, zaradi tega pa 100-odstotno reciklirna. "Če imamo mi ekološke izdelke, če si res želim narediti nekaj na ekologiji, moram posegati tudi po ekološki embalaži, ne samo po vsebini, ki bo ekološka," pojasnjuje ustanoviteljica Nina Slapšak. 

Predlog Zakona o varstvu okolja predvideva, da bodo morale slovenske sežigalnice najprej poiskati odpadno embalažo na slovenskem trgu. Evropska unija pa sežigalnic sploh ne sofinancira več, ker prepoznava, da je ključno predvsem preprečevanje nastajanja odpadkov.