Slovenka v Egiptu: Začelo je zmanjkovati elektrike, bencina, ljudje pa za hrano prodajajo pohištvo

"V Kairu večinoma pospravljajo posledice izgredov," pravi. Se pa večinoma v večjih mestih napetost pozna po večji prisotnosti policije na ulicah.

Na ulicah je sicer opaziti le malo ljudi, večina trgovin in podjetij, ki so v lasti kristjanov, pa je tudi zaradi praznika danes zaprtih. "Govorila sem z znancem iz Luksorja, ki je dejal, da so bile mestne ulice zjutraj skoraj prazne, znanka iz Kaira pa je dejala, da je bilo zjutraj celo težko najti prevoz na delo," pravi Mavričeva.

Večina dogajanja, povezanega s političnimi napetostmi, se v Egiptu sicer odvija v mestih. "Včeraj so sicer pripadniki Muslimanske bratovščine prišli na ulice tudi v nekaj manjših mestih, a so tam proteste hitro zatrli," razlaga Mavričeva, ki pravi, da večina Egipčanov dogajanje na ulicah mest le tiho spremlja in si misli svoje.

"Želijo si le mir, zato ne bodo šli na ulice," pravi Mavričeva. "Zavedajo se, da so odvisni od turistov," še dodaja. In prav te nemiri odganjajo že vse od revolucije leta 2011, rezultat tega pa je velika brezposelnost in revščina. "Ljudje zelo težko živijo. Na bazarju v Luksorju je recimo zelo jasno, da prodajajo vse zaloge, ki so jim še ostale," pravi Mavričeva. Za hrano gre tako naprodaj celo pohištvo.

Zadnje dogajanje v Egiptu je sicer posledica odstavitve predsednika Mursija iz vrst Muslimanske bratovščine, ki so ga Egipčani izvolili na prvih volitvah po padcu režima dolgoletnega diktatorja Hosnija Mubaraka.

Ljudstvo je po revoluciji veliko pričakovalo, a na koncu ostalo praznih rok, ko je nezadovoljstvo doseglo vrelišče, ekonomski kazalci rekordno slabe rezultate, državi pa je grozila precej islamsko obarvana ustava, pa je Mursija odstavila kar vojska.

To je v vrstah Muslimanske bratovščine povzročilo jezo in podpornike odstavljenega predsednika spravilo na ulice. A kot pravi Mavričeva, so tam včeraj vztrajali le njegovi najbolj goreči privrženci. "Zanimivo je, da so mediji poročali o 'Mursijevih podpornikih', nihče pa ni povedal, da je večina podpornikov šla domov, ko je v tabore protestnikov prišla policija, vztrajali so najbolj skrajni podporniki Mursija in bratovščine, ki so že ob njegovi odstavitvi povedali, da so pripravljeni zanj tudi umreti. Ti so ostali in se spopadli, ker so bili menda tudi sami oboroženi," še razlaga Mavričeva, ki tudi pravi, da nezadovoljstvo Egipčanov z Mursijem in Muslimansko bratovščino ni neosnovano.

"Za časa Mursija so se stvari v državi še poslabšale. Kar se tiče dela, ni bilo nobenih novih delovnih mest. Se je pa v njegovih časih začelo dogajati, da je zmanjkovalo elektrike. Bili so izpadi, čeprav ima Egipt ogromno elektrike in izpadov ni bilo nikoli prej. Tudi nafte je zmanjkovalo, ni bilo mogoče kupiti bencina, kar je tudi smešno, saj ima Egipt to doma. In ravno to poslabšanje – pomanjkanje vode, elektrike, bencina – je pripeljalo ljudi do tega, da so rekli, da imajo Mursija dovolj. Šele potem so si tudi priznali, da je Mursi prikrito začel vzpostavljati islamsko državo," pravi Mavričeva.