Zunanji in obrambni ministri Evropske unije, med njimi tudi slovenska predstavnika Dimitrij Rupel in Karl Erjavec, so v Bruslju razpravljali o krepitvi obrambnih in varnostnih zmogljivosti povezave.
Vzpostavljanje taktičnih bojnih skupin
Države članice Evropske unije pospešeno vzpostavljajo taktične bojne skupine, s katerimi bo EU sposobna izvajati operacije hitrega posredovanja v krizah po svetu v predvidoma petih dneh po ustrezni zahtevi Združenih narodov.
Pismo o nameri je Slovenija podpisala že novembra lani, tehnični sporazum, ki bo sodelovanje podrobneje uredil, pa še pripravljajo. Kdaj bo sporazum sklenjen, Erjavec ni povedal.
Glavni namen taktičnih bojnih skupin naj bi bilo hitro nameščanje na območjih napetosti kjerkoli v svetu, še preden se te razplamtijo v krizo. Prav tako pa bi jih bilo moč uporabiti za nekatere druge misije, vključno s konvencionalnimi operacijami vzdrževanja miru ali pa s humanitarnimi misijami. Bojna skupina naj bi štela okrog 1500 mož, prva pa naj bi bila sposobna za posredovanje že v letu 2005. Takšna skupina naj bi na terenu delovala do štiri mesece.
Večina od bojnih skupin bo po svoji naravi večnacionalna, kajti samostojne bojne skupine so napovedale le Francija, Italija, Španija in Velika Britanija. Vse druge bo skupaj oblikovalo po dve, tri, štiri ali pet držav članic, v eni izmed bojnih skupin bo kot tretja država sodelovala Norveška. Skoraj vse članice bodo sodelovale v vsaj eni bojni skupini, vključno z nevtralnima Avstrijo in Finsko, izjeme pa so Malta, Irska, Danska in Estonija.
Zunanji ministi o aktualnih temah
Zunanji ministri so pozornost posvetili še aktualnim zunanjepolitičnim temam. Uzbekistan so pozvali, naj dovoli neodvisno preiskavo dogodkov na svojem vzhodu, kjer je v izbruhu nasilja pred desetimi dnevi umrlo več sto ljudi, podprli so tudi nadaljevanje pogajanj med Iranom in trojico članic - Francija, Nemčija, Velika Britanija - o jedrskem programu Teherana, dotaknili pa so se tudi razmer na Bližnjem vzhodu, v Iraku in Sudanu.
