Toda, če je z branjem v Violi ter z prevodoma, češko občinstvo ter bralstvo imelo lepo priložnost spoznati tako rekoč še sveže dosežke slovenske literature, pa je, kar se mesta češke literature v Sloveniji tiče, stanje bolj klavrno. Kot se strinjata tako Njatinova kot Debeljak je slovensko videnje Češke ter njene kulture še vedno podvrženo stereotipom postsocialistične nerazvitosti - v smislu ne prav razsipnih Čeških turistov, ki prihajajo na Jadran in mišljenja da se po romanopiscu Milanu Kunderi v češki literaturi ni prav nič pomembnega zgodilo.
Upajmo pa lahko, da se bo to kmalu spremenilo - zgodovinske izkušnje a tudi sodobnost v kateri živijo tako Slovenci kot tudi Čehi so si zelo podobne. Prav zavoljo tega pa bo literarno delo prevedeno iz slovenščine v češčino ter obratno, vedno vzpodbudilo plodne in poučne primerjave med bralstvom. In če se Čehi radi obračajo na slovanski Jug, je čas da se tudi Slovenci še poglobljeno zazrejo po srednje ter vzhodni evropski kulturi.