Hrvaški profesor mednarodnega prava Vladimir Ibler je poleg tega, da Slovenija krši temelja mednarodnega prava, na predavanju z naslovom "Morske meje Republike Hrvaške - področje sodelovanja ali vroči spor", ki je v petek potekalo v Hrvaški akademiji znanosti in umetnosti ob predstavitvi kronologije slovensko-hrvaških pogajanj o meji na morju še poudaril, da se memorandum zavzema za to, da celoten Piranski zaliv pripade Sloveniji, s čimer se zanemarja dejstvo, da ima tudi Hrvaška obalo v tem zalivu. Ta slovenska zahteva ni v skladu z mednarodnim pravom, saj konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu, ki sta jo obe državi ratificirali, določa, da se suverenost obalne države razteza tudi zunaj kopenskega dela in da je tudi to del njenega državnega območja, je pojasnil akademik Ibler. Dodal je, da bi v primeru, če bi se to sprejelo, prišlo do absurdne situacije, v kateri bi bila Hrvaška edina država na svetu, v kateri bi se s kopnega takoj vstopilo v morje sosednje države. Zato je to za hrvaško stran povsem nesprejemljivo, je menil.
"Slovenske rešitve zgrešene in naivne"
Ibler, ki je bil na samem začetku hrvaško-slovenskih pogovorov o meji na morju decembra 1992 na čelu hrvaške pogajalske ekipe, je dejal, da lahko iz lastnih izkušenj trdi, da je hrvaška stran nenehno zahtevala obrazložitve in argumente za memorandum, medtem ko je slovenska stran prihajala na pogovore z različnimi razlagami, ki pa so bile vedno "zgrešene in naivne", saj niso mogle zaobiti dejstva, da morje vedno prehaja na kopno oziroma da vam, če imate kopno, pripada tudi del morja.
Na slovenski strani se pogosto uporablja termin "izhod" v kontekstu pravice izplutja na odprto morje, zato v javnosti nastaja mišljenje, da je Hrvaška nekomu onemogočila izhod oziroma zaprla vrata, je nadaljeval predavatelj. To je v javnosti odigralo nevarno vlogo in vedno sem se spraševal, ali je Hrvaška zaustavila kakšno ladjo ali na kakšen drug način onemogočila svoboden prehod, je povedal. Dodal je, da se s slovenske strani, kar zadeva poznavalce mednarodnega prava, nikoli ni ukrepalo, da bi se preprečile dezinformacije tega tipa.
Reševanje spora naj bo mirno
Profesor Ibler je še menil, da bi izvršne oblasti obeh držav glede spora o meji na morju morale izpolniti obveze, ki so jih prevzele s sprejetjem konvencije o pomorskem pravu. To po njegovih besedah pomeni, da bi morale sprejeti 15. člen te konvencije, ki priporoča mirno reševanje spora. Pri tem sam daje prednost sodbi Meddržavnega sodišča v Haagu, medtem ko arbitraža po njegovem mnenju ni najboljša rešitev. To sodišče ima tradicijo in sodniki mnogo bolj pazijo na svoje odločitve kot pa arbitri, je menil in pojasnil, da sodniki na omenjenem sodišču pazijo na svoj profesionalni sloves, medtem ko za arbitre to ni mogoče reči. Poudaril je, da bo razsodba kakšne takšne institucije solidnejša in bo zmanjšala napetosti in morebitne kritike na notranjepolitičnem prizorišču posamezne države.
Arbitraža ni najboljša rešitev
Sem proti reševanju odprtih vprašanj v paketu, proti sporazumu Drnovšek-Račan, in predlog, da bi bil ta sporazum temelj za arbitražo, pomeni vnaprejšnjo obsodbo na propad, je ocenil. Je tudi proti bilateralnim pogovorom, ker ti po njegovem mnenju ne vodijo nikamor. Vstopili smo že v drugo desetletje pogovorov, ne dogaja pa se nič novega, je izpostavil Ibler in ob tem zaključil, da je samo za eno stvar - da se obe strani držita 15. člena konvencije o pomorskem pravu.
Sporazum Drnovšek-Račan je nesprejemljiv
Nekdanji hrvaški minister za zunanje zadeve in strokovnjak za mednarodno pravo Davorin Rudolf, ki je prav tako spregovoril na današnjem srečanju, pa je poudaril, da je sporazum Drnovšek-Račan za hrvaško stran upravičeno nesprejemljiv, saj Hrvaška z njim prepušča 166 kvadratnih kilometrov morja. Hrvaška stran se je med pogajalskim procesom vedno držala načela t.i. črte sredine v Piranskem zalivu, kar je z omenjenim sporazumom porušeno, je pojasnil. K sreči je ta sporazum samo parafiran in po protestih v hrvaški javnosti je moral biti zavržen, je dodal. Po mednarodnem pravu parafiranje ne pomeni ničesar in nima pravnega učinka; politično pa, če se bo šlo pred arbitražo, ima lahko velik vpliv, je menil.
