Ranjen tudi slovenski kapitan? 'Rekli so mi, da ima rano na roki'

Švicarski časnik 20 Minuten je objavil narodnosti in čine oz. funkcije večine članov posadke na švicarski ladji MV Glarus, ki jo vse od sobote v ujetništvu v Nigeriji zadržujejo pirati.

Zunanje ministrstvo je že včeraj potrdilo, da je na njej tudi slovenski državljan, več informacij pa na zahtevo svojcev in ladjarja niso razkrili. Časnik medtem razkriva, da je Slovenec poveljnik zajete ladje.

Lastnica ladje, družba Massoel Shipping, je že vzpostavila stik z ugrabitelji, prav tako so preko družbe v Londonu sporočili, da je vseh dvanajst ugrabljenih članov posadke skupaj. Več podrobnosti ne želijo razkriti, skrbi jih namreč, da bi ogrozili varnost ugrabljenih mornarjev, je v imenu ladjarja sporočila družba za krizno komuniciranje MTI Network.

Pirati so na krov ladje vdrli v soboto okoli šestih zjutraj, prišli so z motornim čolnom in oboroženi s kalašnikovkami, je za 20 Minuten pojasnil nigerijski svetovalec za pomorsko varnost Patrick Onukwugha.

Banditi so zavzeli poveljniški most, obvladali so posadko, ukradli računalnike, denar in vse ostale stvari, ki jih je mogoče prodati. Pri tem je prišlo tudi do streljanja in ukrajinski inženir na ladji je bil po pisanju časnika ustreljen v nogo. Tega in še sedem pomorščakov so nato pustili na ladji, 12 ljudi, med njimi slovenskega kapitana, ki naj bi v preteklosti opozarja, da gredo v zelo nevaren zaliv, pa so odpeljali na neznano lokacijo.

Iz družbe Massoel Shipping so še sporočili, da upajo na hitro rešitev zapleta in izpustitev ugrabljenih, povedali so tudi, da so v stiku z družinami ugrabljenih mornarjev.

Ladjo, ki je prevažala žito, je medtem na varno v pristanišče odpeljala nigerijska mornarica, oblasti pa so na ladji izvedle forenzično preiskavo. Na krovu ladje je morala ostati tudi sedmerica mornarjev, ki jih niso ugrabili, saj jih preiskovalci zaslišujejo, da bi izvedeli čim več o ugraniteljih in dogajanju med napadom. Ranjenega inženirja so oskrbeli zdravniki, prav tako tudi še enega lažje poškodovanega člana posadke.

Preiskovalci na podlagi izkušenj sklepajo, da bi lahko pogajanja z ugrabitelji trajala dva do štiri tedne, kakšni so pogoji ugrabiteljev, kaj zahtevajo, ni znano.

Pri švicarskem ladjarju pa menijo, da bi se lahko ladja na morje vrnila v približno tednu dni, finančna izguba je vsak dan, ko je zasidrana v pristanišču, namreč velika.

V javnosti fotografije notranjosti ladje

Medtem so se na Facebooku pojavile fotografije notranjosti ladje, s katerih je razvidno, kaj vse so pirati razbili (okna, vrata, navigacijska oprema), kako so prerezali žico in s kakšnimi lestvami so prišli na krov.

"Ni lahko biti pomorščak. Molimo za njihovo varno vrnitev," je zapisal filipinski mornar, ki jih je 23. septembra objavil na Facebooku in se je na ladji MV Glarus v preteklosti tudi izobraževal.

Fotografije si lahko pogledate v spodnji fotogaleriji:

Strokovnjak: Posadka na ladjah nima orožja

Zdaj je na delu strokovna ekipa, pooblaščena za pogajanja, ki posreduje v primeru ugrabitve. Kot je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil Peter Vidmar s Fakultete za pomorstvo in promet, je njena prva naloga zagotoviti varnost posadke, ki je bila ugrabljena, in od ugrabiteljev pridobiti informacije, kakšne so njihove zahteve. "Cilj je celotno operacijo izpeljati tako, da je za ugrabljene ljudi najmanj boleče in da se vrnejo domov."

Ladja je peljala pšenico in jasno je, da je pirati niso zasegli zaradi tovora, temveč izključno zaradi posadke. "Njihov namen je bil od samega začetka ugrabitev posadke in zahteva po odkupnini. Če bi ladja imela denar ali druge vrednosti, bi to sicer lahko bila tarča napadov, vendar ladje običajno dandanes ne prevažajo velikih sredstev oz. denarja, kar pirati tudi to vejo," pravi Vidmar.

Paluba ladje je bila ograjena z bodečo žico, a to piratov ni ustavilo. So se člani posadke preveč sprostili ali ugrabitelji postajajo vse drznejši? "Posadka ima predpisane naloge, dobro ve, v katerih morjih pluje, zato tudi namesti bodečo žico. Treba se je zavedati, da je v tem morju ogromno število drugih plovil in težko je med njimi prepoznati manjša, za katera se izkaže, da pripada ugrabiteljem."

V večini primerov posadka na ladjah nima orožja, še pravi strokovnjak, razen če je na njej poseben človek oz. več ljudi, izključno za namen varovanja ladje pred podobnimi napadi. "To so neke vrste specialci, ki imajo pri sebi orožje in druga sredstva za boj proti oboroženim skupinam. Vprašanje je seveda, katere ladje to imajo in kako ocenijo tveganje, ali ladja potrebuje take ljudi na krovu."

Izobraževanje pomorščakov za primere ugrabitev po Vidmarjevih besedah traja od samega začetka v šolskih klopeh. "Obstaja t. i. ISPS-kodeks, konvencija v pomorstvu, ki definira varnostni oz. zaščitni vidik, kako se morajo organizirati podjetje, ladja, pristanišča in druge službe, ki delajo na tem področju. Vsi ti deležniki naredijo, kolikor je mogoče, a vemo, da je morje veliko, povsod se ne da biti, tako da se tem nevarnim okoliščinam skušajo izogibati, kolikor je le mogoče. Ladje so večkrat uspešne ali pri pobegu ali alarmiranju, včasih, kot v tem primeru, pa ne."

Ladjo je sicer mogoče zavarovati za primer ugrabitve, iz tega denarja pa se potem plača odkupnina. "Zavarovalno združenje, najbolj poznano je P&I, dejansko nudi možnost zavarovanja pred ugrabitvijo in za izplačilo odškodnine. Višina je odvisna od premije. Koliko ladjarjev se za to odloči, pa je odvisno, ali plujejo v takih morjih in kako pogosto," še pove Vidmar.

Rekordna izplačana odškodnina naj bi bila osem milijonov evrov

Pirati so sicer lani po vsem svetu napadli kar 180-krat, približno polovico primerov ob afriški obali. Tudi v Gvinejskem zalivu razbojniki ne počivajo, medtem ko so nekoč zloglasni somalijski pirati skorajda poniknili.

Na naslednji povezavi si lahko pogledate podatke o piratskih zajetjih in poskusih teh v letošnjem letu.

In še nekaj zanimivosti: pred desetimi leti so jim tri milijone dolarjev (2,5 milijona evrov) odkupnine za savdskoarabski tanker na krov spustili kar s padalom, mnogi pa še vedno pomnijo leto 2010, ko so zajeli slovensko ladjo Ariello. Rekordno odkupnino piratom naj bi marca 2013 izplačali za grški tanker Smyrni. Po desetih mesecih ujetništva so posadko izpustili za osem milijonov evrov.