Reševanje nemškega jamarja Johanna Westhauserja, ki se je 8. junija ponesrečil v jami Riesending na Bavarskem, poteka že enajsti dan. V reševanju sodelujejo nemški, avstrijski, italijanski, švicarski in sedaj tudi hrvaški gorski in jamarski reševalci.

Ponoči se je v jamo spustilo 20 hrvaških reševalcev, ki so pomagali italijanskim reševalcem pri transportu ponesrečenega skozi ozki meander. Nato so nadaljevali pot do improviziranega bivaka št.1, ki leži več kot 300 metrov od vhoda v jamo. Tam je počakal, da so jamarji pripravili ozek meander za njegov prenos in si odopočili, potem pa so ga že prenesli do 180 metrov dolge vertikale, ki pa bo za reševalce fizično zelo zahtevna. Nato bo pred reševalci še en zelo ozek jašek, ko jim bo uspelo premagati še to oviro, pa bodo že pri vhodu v jamo.
Ob 18. uri so sporočili, da bo reševanje končano med 22. uro in zgodnjimi jutranjimi urami v četrtek.
Poglejte posnetek reševanja jamarja skozi ozki meander.
Slovenski internist spremljal poškodovanega kar štiri dni Pri reševanju je sodeloval tudi slovenski zdravnik internist Rok Stopar. Je namreč član Jamarske reševalne službe in eden najboljših slovenskih jamarjev in eden redkih zdravnikov, ki je v Evropi sposoben iti tako globoko in tudi na globini 1000 metrov opravljati medicinski poklic. Za oddajo 24UR ZVEČER je opisal svoje izkušnje pri reševanju ponesrečenca. Problem je, ker se je nesreča zgodila zelo globoko, približno tisoč metrov pod zemljo in okoli 1,5 kilometra od vhoda v jamo. Reševanje in izvlek ponesrečenca je zato zelo velik logističen problem, je povedal Stopar. Dodal je, da je ponesrečenec stabilen, njegovo stanje pa se počasi tudi že izboljšuje. Utrpel je poškodbe glave, brez natančne slikovne diagnostike, ki jo je mogoče opraviti le v bolnišnici, pa je težko reči, kaj natančno je z njim narobe. Stopar pojasnjuje, da povprečna temperatura v jami znaša 5 stopinj Celzija, kar je nekoliko več, kot pa so temperature v visokogorskih jamah. Poškodovanec je že nekoliko naveličan vsega, vendar pa slovenski zdravnik poudarja, da se bo moral sprijazniti s tem, da bo v jami še kak dan ali dva, preden ga bodo rešili.

Samo reševanje je za reševalce zelo naporno in težko, ampak reševalci so zelo dobro tehnično podkovani in zato sam izvlek nosil po njegovih besedah poteka dokaj tekoče. Sama jama ni tako zelo ozka, da bi jim pri reševanju ponesrečenca to predstavljalo večje težave. Največji problem je sama globina jame, je še poudaril.
Kdaj natančno bodo ponesrečenca rešili, je še težko reči, saj je pred reševalci še tehnično zelo zahteven del jame. Gre za precej ozek in zavit rov (meander), ki je dolg med 200 in 250 metrov in ima zavoje tudi do 180 stopinj. K sreči pa ni tako zelo ozek, da bi bilo reševanje prek njega nemogoče.
Stopar je še pojasnil, da se zaradi službenih obveznosti jutri že vrača v Slovenijo, je pa na terenu še več zdravnikov, ki se pri ponesrečencu izmenjujejo. Sama narava poškodbe pač zahteva stalno zdravniško prisotnost, je zaključil.
Merela: jama lahko ponudi z vsemi težavami, ki lahko nastanejo pri reševanju
Slovenski jamarski reševalec Maks Merela pa je za oddajo SVET pojasnil, da gre za zelo kompleksno jamo, ki ima praktično vse, kar lahko povzroča težave pri jamarskem reševanju: globoke vertikale, veliko vode in blata, ozke meandre in nizke temperature. Zato je razumljivo, da bo reševanje dolgotrajno.

Povedal je še, da običajno rešujejo tako, da je zdravnik, v kolikor je njegova prisotnost mogoča, ves čas pri poškodovani osebi, poleg njega pa tudi osnovna oskrbovalna ekipa. Ostali pa opremljajo določene odseke jame in pripravljajo vse potrebno za transport.
Merela je tudi povedal, da je bivanje v jamah iz dneva v dan vsak težje, predvsem zaradi nizkih temperatur in velikih fizičnih naporov. Zelo težka je tudi regeneracija v jami, saj se telo po 12 urah težkega dela težko spočije v mokri spalni vreči.
Sicer pa so po njegovih besedah slovenski jamarji ponudili tudi svojo pomoč. So eni redkih jamarjev, ki imajo razvit sistem za prenos videosignala iz jame.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.