Tujina

Slovo od Alije Izetbegovića

Sarajevo/Haag, 22. 10. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

V Sarajevu so pokopali nekdanjega predsednika BiH Alijo Izetbegovića. Na pogrebnem sprevodu se je kljub dežju zbralo od 100.000 do 150.000 ljudi, med njimi številni visoki bosansko-hercegovski in tuji predstavniki. Haaško sodišče pa je sporočilo, da je bil Izetbegović predmet njihove preiskave.

Pogrebne slovesnosti za prvim predsednikom predsedstva BiH so se začele ob 14. uri po srednjeevropskem času, okoli 15. ure pa je povorka s posmrtnimi ostanki krenila na pokopališče Kovači, kjer so ga pokopali ob 16. uri. Tu bo ležal skupaj s svojimi muslimanskimi soborci med vojno v BiH (1992-1995).

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Paddy Ashdown je ob dejal, da je le redkim dano, da preživijo svoje življenje tako, kot ga je živel Alija Izetbegović, ki je "svojo moč črpal iz islamske dediščine in evropskega porekla". "Alija Izetbegović je postal oče svojega naroda in osebnost, ki je naredila več kot kdorkoli drug v bran obstanka sodobne države BiH. Lahko bi živel udobno, če bi sprejel nareke zgodovine in se skril za tančico ugodnega konformizma, vendar pa je namesto tega preživel več let v zaporu zaradi politične vizije, ki je bila pogosto nerazumljena," je dodal Ashdown.

Vodja islamske skupnosti v BiH Mustafa Čerić je menil, da so pokojnika "ljubili vsi, ki so ljubili resnico, pravico in svobodo". "Alija Izetbegović je bil predsednik, učitelj, brat in prijatelj, katerega smo imeli radi predvsem zaradi njegovega dobrega značaja," je še dejal Čerić.

Krsto s posmrtnimi ostanki Izetbegoviča, zavito v zastavo BiH, so iz poslopja predsedstva s častno stražo in v povorki prepeljali na pokopališče Kovači, kjer so ga po posebni molitvi v skladu z muslimanskimi običaji pokopali. Tam bo počival skupaj z muslimanskimi soborci med vojno v BiH (1992-1995).

Že od jutra so se nekdanjemu predsedniku lahko poklonili v salonu predsedstva BiH.

Na pogreb je prišlo več kot sto tisoč ljudi

V imenu slovenske vlade se je pogreba udeležil državni sekretar v zunanjem ministrstvu Andrej Logar, pogreba pa se je udeležil tudi bivši predsednik Milan Kučan.

Okoli 300 avtobusov in številni osebni avtomobili so po podatkih policije v noči na sredo iz vseh delov države krenili proti Sarajevu, nekateri pa so se v prestolnico prepeljali s posebnimi vlaki. Številni muslimani iz Slovenije in Hrvaške so se v Sarajevo napotili s kakimi 15 avtobusi. Samo iz Bihaća je prispelo 50 avtobusov, izredne prevoze proti Sarajevu pa so organizirali tudi v drugih mestih v državi. V središču Sarajeva je bil promet prepovedan, pa tudi sicer veljajo v Sarajevu izredne razmere in poostreno varovanje.

Ob smrti Izetbegovića so se v BiH spet pojavile delitve med tremi narodi. Srbski član državnega predsedstva Borisav Paralac namreč ni soglašal, da bi današnji dan, ko so Izetbegovića pokopali, v državi razglasili za dan žalovanja.

Bošnjaški član predsedstva Sulejman Tihić pa je vse ostale državne ustanove in državljane pozval, da sredo obeležijo kot dan žalovanja.

Izetbegović je umrl v nedeljo

Alija Izetbegović, nekdanji predsednik BiH, je umrl v nedeljo v 78. letu starosti v bolnišnici v Sarajevu zaradi odpovedi ledvic, potem ko je imel že prej težave s srcem. Izetbegović je bil prvi izvoljeni predsednik BiH in podpisnik Daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je končala vojna v BiH. Potem ko je leta leta 2000 zaradi težav z zdravjem odstopil s položaja in se upokojil, pa je bil častni član bošnjaške Stranke demokratske akcije, katere predsednik in eden od ustanoviteljev je bil.

Krsta s pokojnikom v poslopju predsedstva BiH (Foto: Reuters)
Krsta s pokojnikom v poslopju predsedstva BiH (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Izetbegovićevo tudi sicer slabo zdravstveno stanje se je poslabšalo po padcu na domu 10. septembra, zaradi katerega si je zlomil štiri rebra, utrpel pa je tudi poškodbe glave. Od takrat je bil v kliničnem centru v Sarajevu. Po prvotnih komplikacijah si je nekoliko opomogel, a njegov organizem, izčrpan po dolgotrajni bolezni, ni zdržal. Kot je v nedeljo sporočil zdravniški konzilij, je umrl za posledicami bolezni srca.

Izetbegovič je bil eden od osumljencev haaškega sodišča

Alijo Izetbegovića so obravnavali tudi v Haagu
Alijo Izetbegovića so obravnavali tudi v Haagu FOTO: Reuters

Alija Izetbegović je bil predmet preiskave haaškega sodišča je danes povedala tiskovna predstavnica haaškega tožilstva Florence Hartmann. Motivov, ki so privedli do preiskave, ni navedla, je pa pojasnila, da se je preiskava s smrtjo osumljenca končala. "Ne morem govoriti o podrobnostih, zato ker primer nikoli ne bo zaključen, prav tako pa se Izetbegović ne more več braniti," je še pojasnila Hartmannova.

Oblasti Republike srbske so novembra 2001 sporočile, da so haaškemu sodišču izročile dokaze o Izetbegovićeve odgovornosti za vojne zločine, storjene nad Srbi med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Obtoževali so ga na podlagi odgovornosti, ki jo je imel kot tedanji predsednik BiH in vrhovni poveljnik vojske BiH. Organi Republike srbske pa so že leta 1996 v Haag poslali obtožnico proti njemu, vendar jo je takratna glavna tožilka haaškega sodišča Louise Arbour zaradi pomanjkanja dokazov zavrnila.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10