Smrtne kazni se vrstijo

Japonski pravosodni minister Eisuke Mori je sporočil, da so danes usmrtili Mišitošija Kumo in Masahiro Takašija. Kuma je bi obsojen zaradi ugrabitve in uboja dveh sedemletnih deklic leta 1992, Takaši pa je leta 2004 do smrti zabodel starejšo žensko in njeno hčer. Japonski, ki je poleg ZDA edina razvita država, ki izvaja smrtno kazen, očitajo, da pospešuje usmrtitve, katerih število v svetu še vedno narašča.

Število usmrtitev raste

Po podatkih organizacije Amnesty International je bilo v letu 2007 v 24 državah usmrčenih najmanj 1252 ljudi, vsaj 3347 ljudi v 51 državah pa je obsojenih na smrt. Resnična številka je zagotovo veliko večja. V letu 2007 naj bi kar 88 odstotkov usmrtitev izvršili na Kitajskem, v Iranu, Savdski Arabiji, Pakistanu in ZDA.

Japonci so letos usmrtili že 15 ljudi, na smrt pa je trenutno obsojenih več kot sto ljudi. V Pakistanu je trenutno obsojenih na smrt 7500 ljudi, vključno z otroki, ki naj bi bili obsojeni zaradi umorov. Južna Koreja je nazadnje usmrtila ljudi decembra 1997, ko jih je bilo usmrčenih 23, še vedno pa je obsojenih na smrt 58 zapornikov. V Indiji od leta 2004 niso nikogar usmrtili, čeprav zaradi neustreznosti pravnih zastopanj revnih ljudi pogosto izrekajo smrtne kazni. Po poročanju Reutersa na Kitajskem uradno nikoli ne objavijo števila usmrčenih, toda skupine za človekove pravice poudarjajo, da na leto usmrtijo od 5000 do 12.000 oseb. Teksaški informacijski center za usmrtitve poroča, da so v ameriški zvezni državi Teksas od leta 1982 do danes usmrtili že 417 ljudi, do konca leta pa naj bi jih še vsaj devet.

Doslej je 133 držav odpravilo smrtno kazen. 30 držav odpravo spoštuje v praksi, saj v njih smrtne kazni ni bilo izvedene že najmanj 10 let. Med njimi je tudi Rusija.

V Savdski Arabiji in Iraku, kjer je smrtna kazen predvidena tudi za prekrške, kot je prešuštvo, obsojence obglavijo, električni stol pa so do konca 20. stoletja uporabljali v ZDA. Metoda za usmrtitev v ZDA je zadnje čase le še smrtonosna injekcija, ki jo med drugim uporabljajo tudi na Kitajskem, Filipinih in Tajskem. Na Kitajskem, v Belorusiji, Somaliji in Vietnamu je zelo priljubljeno streljanje, medtem ko se v Egiptu, Iranu, na Japonskem in v Pakistanu zanesejo na obešanje. V Afganistanu in Iranu obsojene na smrt kamenjajo.

Boj za ukinitev

"Smrtna kazen predstavlja skrajno zanikanje človekovih pravic, saj krši pravico do življenja, kot jo razglaša splošna deklaracija človekovih pravic. Ta kazen je dokončna, kruta, nečloveška in ponižujoča,“ trdi Amnesty International.

Svetovna koalicija proti smrtni kazni, Mreža proti smrtni kazni v Aziji in druge skupine, ki se borijo proti smrtni kazni, po vsem svetu pripravljajo lokalne akcije in s protesti mnogokrat poskušajo vsaj odložiti izvedbo obsodbe. Trdijo, da smrtna kazen ne odvrača od kaznivih dejanj in nima prostora v sodobnem kazenskem sistemu. V Kanadi je stopnja umorov po odpravi kazni precej upadla.

Od leta 1985 so smrtno kazen ponovno uvedle le štiri države izmed 50 držav, kjer je bila ukinjena. Nepal in Filipini so kazen že odpravili, medtem ko Gambija in Papua Nova Gvineja sodne možnosti v praksi nista nikoli izrabili.

Irene Khan, generalna sekretarka Amnesty International: "Pred letom dni je velika večina držav v Združenih narodih glasovala za moratorij na smrtno kazen. Letos prosimo azijske voditelje, naj storijo korake v smeri uresničitve te zaveze. Prisluhniti bi morali pozivom ljudi z vsega sveta, ki skupaj zahtevajo odpravo te krute in nečloveške oblike kaznovanja."