Tujina

Sneg v Avstraliji

Ottawa/Canberra/teheran, 10. 08. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Avstralijo je pobelil sneg, na več območjih divjajo požari, poplave v Iranu pa so terjale že 27 smrtnih žrtev.

V Melbourneu je nazadnje snežilo 25. junija 1986, o zadnjem obilnem sneženju pa poročajo iz leta 1951.

Jugovzhodni del Avstralije doživlja ene najbolj hladnih avgustovskih dni doslej, saj sneži v Melbourneu in prestolnici Canberra. Prve snežinke po skoraj dvajsetih letih pa so pozdravili tudi v tasmanski prestolnici Hobart.

Tiskovni predstavnik avstralskega urada za meteorologijo Philip King je povedal, da je sneženje povzročila fronta hladnega zraka iz Antarktike, ki je zajel območja avstralskih zveznih držav Viktorija in Novi Južni Wales.

Poplave v Iranu in Bolgariji

V poplavah v severovzhodni iranski provinci Golestan, do katerih je prišlo po močnem deževju, pa je umrlo najmanj 27 ljudi, pet oseb še pogrešajo. Številne vasi so nedostopne zaradi močnega deževja, ki se je začelo v torek in je trajalo več ur. V poplavah je umrlo veliko živine, uničenih pa je bilo tudi precej kmetijskih zemljišč. Na prizadeto območje so poslali reševalne ekipe, saj žrtve poplav nujno potrebujejo šotore, hrano in obleke.

V poplavah na jugu in zahodu Bolgarije je prejšnji teden izgubilo življenje najmanj osem oseb, je sporočila civilna zaščita. Poplave so povzročile škodo v vrednosti 121 milijonov evrov na železniški infrastrukturi, ki je po besedah ministra za promet Nikolaja Vassileva "ne bo mogoče ponovno vzpostaviti prej kot v dveh letih".

V treh dneh močnega deževja na začetku avgusta je bilo poplavljenih 16.000 hektarjev kmetijskih zemljišč na območju Sofije, Plovdiva in Smolaina na jugu države, je sporočilo ministrstvo za kmetijstvo. Po podatkih Rdečega križa so morali evakuirati 5000 oseb, voda pa je uničila na stotine domov.

Finančni minister Milen Velčev je zagotovil, da bo del državnega proračuna v višini 500 milijonov evrov namenjen pomoči žrtvam poplav. Skupna škoda sicer še ni natančno ocenjena.

Požari v Kanadi, Španiji in Indoneziji

Opustošenje po požaru (Foto: Reuters)
Opustošenje po požaru (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Medtem je ogenj v Kanadi uničil kakih 27.500 hektarjev gozda, je sporočil tiskovni predstavnik kanadskega ministrstva za naravne vire Steve Payne. Z ognjenimi zublji se bori kakih 1500 gasilcev, ki jim delo otežuje suša v tem delu Kanade.

Velika območja Španije so letos brez vode, celo državo pa pesti najhujša suša v zadnjih 60 letih. Medtem temperature še vedno dosegajo vrednost več kot 40 stopinj Celzija.

Tudi v Španiji se že tri dni borijo s požarom v narodnem parku na jugu države. Španski gasilci so se morali lotiti zlivanja vode na ogenj z letali in poskusov zajezitve požara s pomočjo zemlje in ovir, ki naj bi ga zaustavile. Oblasti ocenjujejo, da je ogenj na območju Sierra de Cazorla v provinci Jaen, skupaj z dvema požaroma v bližini, ki so ju že uspeli zajeziti, doslej uničil okoli 4000 hektarov gozda. Pri gašenju je sodelovalo 38 protipožarnih letal, evakuirati pa so morali že okoli 1.000 ljudi. Požar, ki je izbruhnil v nedeljo, naj bi povzročila strela.

V Indoneziji pa brez nadzora divjajo obširni gozdni požari, ki vplivajo tudi na ozračje sosednje Malezije. Zaradi obširnih požarov v Indoneziji se je poslabšala kvaliteta zraka v malezijski prestolnici Kuala Lumpur, kar bi lahko prisililo oblasti, da zaprejo šole in omejijo delovni čas. Pojavlja se tudi problem navigacije po ožini Malacca med Sumatro in malezijskim polotokom, kjer poteka tranzit tretjine svetovne trgovine.

Portugalski gasilci pa so prišli do živega požaru, ki je od ponedeljka divjal v naravnem parku gorskega masiva Serra de Estrela v središču države. Požar, ki je požgal več kot 2500 hektarov, je eden najhujših doslej na tem zaščitenem območju, tako da se že govori o ekološki katastrofi.

Satelitska slika je po besedah lokalne gasilske službe pokazala 220 požarnih žarišč v provinci zahodnega Kalimantana, na indonezijskem delu otoka Borneo. "Poleg pomanjkljive vključenosti lokalnih služb se srečujemo s težavami pri dostopnosti požarov, ki so predaleč stran od vodnih virov, ti pa so zaradi sušne dobe tik pred izsušitvijo," je povedal vodja protipožarne službe.

Vsako leto med sušnim obdobjem se Indonezija srečuje s problemom, ko kmetje in gozdarji krčijo in pripravljajo zemljišča za gojenje kultur tako, da jih zažigajo, kar je sicer prepovedano z zakonom. V letih 1997 in 1998 so tovrstni požari ušli izpod nadzora za več mesecev, kar je med drugim povzročilo motnje v javnem zdravstvu in zračnem prometu, gospodarska škoda pa je znašala okoli 9,3 milijarde dolarjev.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.