Merklova: Potrebujemo reforme, ki bodo odprle nova delovna mesta

Tokratno že 42. letno srečanje bogatih in vplivnih v mondenem turističnem središču na jugovzhodu Švice poteka v znamenju vnovične povečane negotovosti glede razvoja globalnega gospodarstva.

V središču tokratnih bojazni je kriza v evrskem območju, kar se kaže v izbiri uvodnega govornika na forumu. To je letos nemška kanclerka Angela Merkel. Merklova je v nagovoru delegatov načela zelo aktualno vprašanje krepitve stalnega evropskega mehanizma za stabilnost evra (ESM), pri čemer pa je poudarila, da Nemčija ne želi obljubljati stvari, ki jih ne bi mogla izpolniti. "Že od začetka smo trdili, da se bomo borili za evro. Ne želimo pa situacije, v kateri bi morali obljubiti nekaj, česar ne bomo mogli izpolniti," je dejala.

S tem je Merklova znova zavrnila rešitev, ki jo zagovarjajo številni – močna krepitev varnostnih mehanizmov, s katerimi bi lahko reševali šibke članice evroobmočja. "Garantiramo za evro, a ne želimo obljubljati nečesa, česar ne bomo mogli izpolniti," je poudarila. To je ključno za kredibilnost.

Nemška kanclerka je znova poudarila, da Evropi manjkajo "politične strukture", potrebne za delovanje evra. Zatrdila pa je, da bodo evropske partnerice omenjeno situacijo razrešile. "Napravili smo nekaj korakov proti fiskalni uniji. A smo lahko še hitrejši in bolj odločni," je menila.

Spomnila pa je, da se je šibkost v evroobmočju oblikovala v več letih, zato tega ni mogoče rešiti na en mah. "Glavno sporočilo je, da smo pripravljeni na nove obveznosti. Ne iščemo več izgovorov. To je pomembno, saj bomo sicer izgubili kredibilnost," je pojasnila.

Reforme finančnih trgov po krizi, ki je izbruhnila leta 2008, niso bile zadostne, je danes še menila Merklova, ki je razočarana zaradi nezmožnosti uvedbe davka na finančne transakcije na globalni ravni. To bi bil po njenem mnenju "močan politični signal". Nezadosten napredek prva dama največjega evropskega gospodarstva vidi tudi na področju klimatskih pogovorov, zavzela pa se je tudi za nadaljevanje pogovorov o dogovoru o prosti trgovini med EU in ZDA.

Zavrnila je še pozive evropskih partneric, da bi morala Nemčija več storiti za odpravo gospodarskih neenakosti. Čeprav se zaveda tovrstnih napetosti v evroobmočju, Merklova poudarja, da pri konkurenčnosti brez ambicij ni mogoče doseči enakosti. Zgledovati se je potrebno po najboljših v Evropi, je dejala.

Kapitalistični sistem je izgorel

Ustanovitelj foruma Klaus Schwab je pred srečanjem izrazil prepričanje, da se je trenutnega sistema globalnega upravljanja polotil sindrom izgorelosti, zato je treba iskati nove rešitve.

"Kapitalistični sistem v trenutni različici se ne prilega več današnji realnosti," je prepričan idejni oče foruma, ki zato poziva k razmisleku o novih modelih odločanja na globalni, regionalni in nacionalni ravni ter v poslovnem svetu. Globalni okvir se je namreč spremenil na način in z dinamiko, ki ga doslej še ni bilo. Novi modeli morajo po njegovih besedah upoštevati premik težišča globalne moči z zahoda na vzhod in s severa na jug, prav tako pa vse večjo vlogo dobivajo nevladni igralci. Novi modeli odločanja morajo zato vključiti te nove akterje, je povedal Schwab.

Strokovnjaki Svetovnega gospodarskega foruma so tradicionalno pred srečanjem oblikovali seznam 50 najpomembnejših trenutnih globalnih tveganj. Med petimi tveganji, za katere strokovnjaki menijo, da utegnejo najbolj verjetno in najmočneje negativno vplivati na svet, so vse večja dohodkovna neenakost, kronična zadolženost in fiskalna neravnovesja, nova sistemska finančna kriza, zviševanje izpustov toplogrednih plinov in pomanjkanje vode ter hrane, kibernetski terorizem in korupcija.

Protesti in sneg

Srečanje v Davosu tradicionalno spremljajo tudi različni protesti, zato je policija mondeno središče praviloma za nekaj dni skoraj hermetično zaprla. Letos so organizatorji ubrali drugačno taktiko, saj so protestnikom ponudili roko in jim dovolili prisotnost ob in celo na srečanju. Tudi protestniki so ubrali nekoliko drugačen pristop. Pripadniki gibanja Okupiraj so se odločili med luksuznimi hoteli postaviti taborišče iz iglujev. V njem bodo opozarjali na težave današnjega sveta in nepravičnost kapitalističnega sistema. Sneg pa so za svoj namen uporabili tudi pripadniki vojske in policije. Zgradili so visoke snežne ovire, da bi tako preprečili protestnikom, da bi prišli preblizu bogatim.

Snega letos v Davosu zagotovo ne manjka, samo v zadnji noči ga je zapadlo 40 centimetrov. Snežna odeja je tako debela že več kot meter in pol. Gre za drugo najvišjo snežno odejo v mestu v zadnjih 66 letih.