'Noben predpis ni veljaven, če ni objavljen v uradnem glasilu države'

Po poročanju časopisa Dnevnik dopis ministrstva za notranje zadeve kaže, da so po odločitvi Ustavnega sodišča o neveljavnosti odloka o zaprtju šol, ker odlok ni bil objavljen v Uradnem listu, sami ugotovili, da bi lahko bila zaradi enakega razloga neveljavna tudi dva druga odloka. To sta omejitev gibanja in zbiranja ljudi ter ukrepi za zmanjšanje tveganja okužb. Kot kaže, bi lahko bilo za 2,1 milijona evrov izrečenih glob, večina že plačanih, nezakonitih. In kaj lahko storijo oškodovanci? 

"Jaz moram reči, da sem nad tem pravnim neznanjem, pravnim huliganstvom, zgrožena.  Vsakomur v pravni državi in vsakemu uradniku, predsvem pa vsakemu ministru mora biti jasno, da noben predpis ne more veljati, če ni objavljen v uradnem glasilu države,'' je dogajanje komentirala odvetnica Nataša Pirc Musar. Tako je zdaj kup obdobij, ko vlada podaljšanja odloka, naprimer o prepovedi zbiranja več kot 10 oseb, ni objavila v uradnem listu in so nato policisti in inšpektorji na podlagi teh odlokov pisali globe.

Že plačane globe nimajo več možnosti pritožb

"Tisti, ki so globe že plačali, bodisi lahko podajo pobudo na vrhovno državno tožisltvo, da v njihovem imenu vloži zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovnem sodišču, ki bo tem odločalo, ker sami ne morejo. Zakon o prekrških jim ne daje te možnosti," je povedal odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. Ker so potekli vsi roki za pritožbe ali so ljudje kazni že plačali, nimajo več nobene možnosti pritožbe. "Namreč signifikantno je to, da so bile globe izrečene po predpisu, ki ni bil objavljen, ergo ni bil veljaven. V takem primeru bi jaz od tožilstva pričakovala, da po uradni dolžnosti sproži postopek za razveljavitev takšnih odločb," je dodala Pirc Musarjeva. 

Ali lahko posamezniki, ki so prejeli kazen, sami civilno tožijo državo za neupravičeno obogatitev, ker so plačali nekaj, česar niso bili dolžni? "Po mojem mnenju bi bilo pravilno, da bi se sprejela neka sistemska ureditev, poseben zakon, ki bi uredil, da bi se vsem tem oškodovancem te globe povrnile in da se to uredi na državni ravni, ne pa, da se to zdaj prepušča posameznim oškodovancem, da to urejajo skozi nepredvidljive in tudi dolgotrajne sodne postopke," je dodal Kovačič Mlinar.

Tudi ministrstvo za notranje zadeve je očitno vedelo, da odloki ves čas niso bili v skladu z ustavo. V notranjem dopisu so zapisali, da bi lahko bila še dva predpisa, poleg zaprtja šol za otroke s posebnimi potrebami, ki ju je vlada pozabila objaviti v Uradnem listu in ki morda nekaj časa nista veljala. In koliko še ostalih odlokov oziroma njihovih podaljšanj ni bilo objavljenih? Minister za notranje zadeve je nazadnje dejal, da če bo ustavno sodišče povedalo, da je kaj narobe, bo ustavno sodišče odločilo. "Kontrola s strani ustavnega sodišča je res lahko zgolj naknadna kontrola, za vnaprejšnjo je pa seveda odgovorna vlada." Vlada je sicer dolžna zagotoviti vse, kar je v njeni moči, da bodo odloki zakoniti in v skladu z ustavo, dodaja Kovačič Mlinar.