SOA je v poročilu za leto 2018 izpostavila, da je stopnja terorističnih groženj na Hrvaškem nizka, a obstaja tveganje terorističnih groženj, predvsem s strani radikaliziranih posameznikov. "Gre za osebe, ki niso nujno povezane s terorističnimi organizacijami, a so se radikalizirale preko interneta in družbenih omrežij, kar otežuje njihovo odkrivanje," piše v poročilu in še, da so veliko število terorističnih napadov izvedle osebe s psihološkimi motnjami. Varnostni izziv so tudi morebitni podporniki terorističnih dejavnosti, ki potujejo čez Hrvaško v skupinah migrantov.

Kot je SOA v ponedeljek še objavila na svoji spletni strani, je bilo na območju pod nadzorom Islamske države (IS) sedem hrvaških državljanov, med katerimi se nihče ni radikaliziral na Hrvaškem niti se ni pridružil IS iz Hrvaške. Oba hrvaška državljana sta umrla v bojih za IS, medtem ko je pet hrvaških državljank s svojimi otroki v civilnih kampih pod nadzorom kurdsko-arabskih sil (SDF) v Siriji. Ženske naj bi spremljale svoje soproge džihadiste, so navedli. SOA nima informacij, kje se trenutno nahajajo.
Migracije
Lani se je število ilegalnih migrantov proti Evropi zmanjšalo, a se je na balkanski poti okrepilo za tretjino, ocenjuje SOA. Zato so se odprle nove smeri, ki vse pogosteje peljejo čez Albanijo in Črno goro proti Bosni in Hercegovini in naprej proti Hrvaški, ki je tranzitna država. Na tem območju so dejavne organizirane kriminalne skupine tihotapcev ljudi, piše SOA.
Kljub povečanemu številu nezakonitih migracij po ocenah varnostno-obveščevalne agencije na Hrvaškem ni skrajnežev, ki bi bili izrazito nastrojeni proti migrantom. Tudi sicer nobena zvrst ekstremizma – ideološka, verska ali nacionalistična – nima širše podpore javnosti, niti pomembnega števila privržencev. "Ekstremistični posamezniki in skupine se bodo tudi v prihodnosti povezovale z ideološko sorodnimi skupinami ter gibanji v tujini," ocenjujejo pri SOA. V državi tudi ne zaznavajo občutnega islamskega radikalizma, po njihovem gre le za nekaj deset salafistov, ki niso naklonjeni nasilju.

Največji sovražnik je korupcija
Sporočilo izpostavlja, da koruptivne poslovne prakse in netransparentna vlaganja povzročajo veliko škodo gospodarstvu. Kot so zapisali, zloraba državnega aparata in korupcija lahko negativno vplivata na delovanje prostega trga, konkurenčnost, privlačnost za investicije in splošni gospodarski razvoj ter ugled države. SOA tudi dodaja, da imajo razne zlorabe in pranje denarja "mednarodno dimenzijo".
SOA tudi omenja vlaganje kapitala neznanega porekla iz tujine, pri čemer obstaja tveganje, da gre za pranje nezakonito pridobljenega premoženja. "Kriminalne skupine iz okolice še naprej uporabljajo področje Republike Hrvaške za izvajanje kriminalnih aktivnosti, kot so tihotapljenje narkotikov, nezakonitih migrantov, orožja in drugega visokoprofitnega blaga."
Brez omembe Slovenije
Analizirali so tudi varnostno stanje v jugovzhodni soseščini in ocenili, da ni popolnoma varnostno in politično stabilno. Ob tem so opozorili na velikosrbske skrajneže, kot je Vojislav Šešelj, ki zanikajo teritorialno celovitost in suverenost Hrvaške, ter na islamske skrajneže.
Poročilo tudi omenja, da je bila Hrvaška tarča vrste kibernetskih napadov na informacijske in komunikacijske sisteme državnih inštitucij. Opozarja tudi na pojav pranja denarja pri naložbah na Hrvaškem kot tudi na korupcijo in netransparentnost javnih naročil. Omenja tudi energetsko varnost ter izpostavlja pomembnost terminala za utekočinjeni plin na otoku Krk.
Slovenije v poročilu ne omenjajo, so pa v poglavju o mednarodnem sodelovanju objavili fotografijo z letošnje konference o protiterorističnem delovanju zveze Nato na kateri sta ob šefu SOA Danielu Markiću tudi njegova kolega iz Slovenije Rajko Kozmelj (SOVA) in Dejan Matijevič (OVS).
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.