Odločitev, ki bo socializem zapisala kot državno ureditev za vse čase, je odgovor na izjave ameriškega predsednika Georgea Busha, da bi odpravil 40-letni ameriški trgovinski embargo proti Kubi, če bi Kuba izvedla svobodne volitve. Bush je namreč 20. maja ob vrnitvi nekdanjega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja z obiska na Kubi zahteval dolgoročne spremembe kubanskega političnega in gospodarskega sistema, preden bo premislil o odpravi embarga proti Kubi.
Predsednik Fidel Castro je 12. maja več milijonov Kubancev po vsej državi pozval k množičnim demonstracijam v "podporo socializmu" in "proti grožnjam ameriškega predsednika Busha". Zatem je ukazal štiridnevno zbiranje podpisov k peticiji, s katero so Kubanci potrdili zavezanost socialističnemu sistemu in obenem podprli spremembe kubanske ustave. Po podatkih vladajočih komunistov je peticijo podpisalo 98,9 odstotka vseh volilnih upravičencev, kar je več kot osem milijonov Kubancev.
Po mnenju kubanskih oporečnikov pa je omenjena ustavna sprememba poskus potlačitve projekta Varela. Gre za pobudo kubanskih oporečnikov, ki so zbrali več kot 11.000 podpisov za demokratično politično reformo in jo 10. maja predali kubanski ljudski skupščini. Pri tem so se sklicevali na določilo kubanske ustave, ki državljanom omogoča vložitev zakonodajnih pobud. Pobudniki Projekta Varela so bili v preteklih mesecih na Kubi preganjani, predstavniki vlade pa so projekt skušali zavrniti, češ da gre za pobudo stalnega predstavništva ZDA v Havani.
