Po podatkih vladajočih komunistov je peticijo podpisalo 98,9 odstotka vseh volilnih upravičencev, kar je več kot osem milijonov Kubancev. Član kubanskega politbiroja Pedro Ross je v torek zvečer v televizijskem pogovoru dejal, da je bila udeležba Kubancev pri podpisovanju peticije "popolnoma prostovoljna". Kubanski oporečniki pa opozarjajo, da je t. i. odbor za obrambo revolucije na volivce izvajal velik pritisk.
S spremembo ustave, ki jo bo kubanski ljudski kongres julija najverjetneje soglasno potrdil, bodo v ustavo dodali člen o "večnosti" gospodarskega, političnega in socialnega režima, ki na Kubi vlada že 43 let.
Castro je že ob odprtju 130.000 volišč po vsej državi v soboto prvi podpisal peticijo, ki jo je poimenoval "ljudski referendum". Po njegovih besedah naj bi pokazala nasprotovanje kubanskega ljudstva ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu, ki je ukinitev ameriškega embarga proti Kubi pogojil s svobodnimi volitvami in uvedbo tržnega gospodarstva.
Projekt Varela ogrožen?
Oporečniki menijo, da skuša režim z načrtovano spremembo ustave onemogočiti t.i. Projekt Varela. Gre za pobudo kubanskih oporečnikov, ki so zbrali več kot 11.000 podpisov za demokratično politično reformo in jo predali kubanski ljudski skupščini. Pobudniki Projekta Varela so bili med zbiranjem podpisov na Kubi preganjani, predstavniki vlade pa so projekt poskušali zavrniti, češ da gre za pobudo stalnega predstavništva ZDA v Havani. Širša kubanska javnost je o tem projektu izvedela iz ust nekdanjega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja med njegovim obiskom na Kubi maja letos. Kubanski uradni tisk je namreč pred tem o Projektu Varela molčal.
