Chevron mora plačati 8,6 milijarde dolarjev

v posnetku človek pove 8 miljonov odškodnine. "očo mil...miliones de dollares"

Kje je tukaj ferdox da nam razloži da so v bistvu hoteli samo dobro domačinom oz prebivalcem z zlivanjem strupov v okolje. Želeli so samo dobro:) In potem se ovce zbudijo s prstom v riti, in gobcem polnim bigmaca.:)

bla bla bla, denarja ne bodo videli!

Še pramalo kaznovan! Prepoved na tistem območju bi še polem 100Mil mogo dobit!

ter kako potem želijo prikriti vse oz obrnit koorporaciji v prid, zato so se posluževali umazanih trikov, kakšnih spodaj: ndijanske skupnosti so se povezale v Koalicijo za obrambo Amazonije in leta 1993 vložile tožbo proti Texacu v New Yorku, pristojni sodnik pa je leta 2001 odločil, da mora sojenje potekati v Ekvadorju. Na to razsodbo je vplivalo tudi 14 zapriseženih izjav pravnih strokovnjakov o pravičnosti ekvadorskih sodišč, ki so jih predložili odvetniki Texaca. Pravda, ki še vedno ni končana, zdaj je tožena stranka sicer Chevron, poteka na sodišču v mestu, kjer se je vse skupaj začelo: Lago Agrio. Danes je že precej jasno, da so odvetniki naftnega koncerna želeli preseliti tožbo v Ekvador, ker so verjeli, da bodo tam laže sabotirali celoten sodni proces. Chevron je uporabil več taktik sabotaže: sodišče je zasul z neprebavljivimi količinami papirnega gradiva in se trudil zavlačevati s postopki, za kar je bil tudi kaznovan. Dva njegova odvetnika sta bila leta 2008 obtožena prirejanja dokazov. Chevron je poleg tega uporabil zunajsodne strategije, kot je politično lobiranje za zamenjavo sodnika, in sodeloval s podkupljivimi vojaškimi enotami, ki so najbolj onesnažena območja zaprle za sodne izvedence. Nič od tega ni uspelo. Leta 2008 je neodvisni strokovnjak Richard Cabrera, ki ga je imenovalo sodišče, pripravil dokončno mnenje o odškodnini, ki bi jo moral Chevron nameniti za očiščenje pragozda in izplačati njegovim prebivalcem; odškodnina naj bi znašala 27 milijard dolarjev. Družba je morala lani delničarjem prvič priznati, da je plačilo odškodnine »možno«, hkrati pa je v ozadju še stopnjevala lobiranje v ameriškem kongresu, naj omeji gospodarsko sodelovanje z Ekvadorjem. Spet ji je spodletelo. Chevronovo lobiranje, ki je usmerjeno v zastraševanje ekvadorske vlade, sta 8. julija letos obsodili tudi ameriška naravovarstvena organizacija The Sierra Club in Ameriška škofovska konferenca. Režiser Joe Berlinger pa je lani posnel dokumentarni film o ekološki apokalipsi v Orientu z naslovom Crude in zanj prejel priznanja z vsega sveta.

Naftni lobij je med TOP 5 najbolj dobičkonosnih poslov poleg farmacije,orožarska posla, droge... Zato pa bi bilo potrebno te lobije SESUT!

To in spodaj opisano so načini ameriških koorporacij kako pridt do čimvečjega zaslužka, ne glede na trupla čez katera morajo. Korporacija je v Orientu zgradila tudi več cest in da bi zmanjšala količino prahu, ki se je dvigoval ob prevozu težkih strojev in tovornjakov, je te ceste polivala z nafto. Po pričevanju tamkajšnjih prebivalcev se je nafta zaradi visoke temperature zraka močno segrela, ceste so razpadale in ob prvem nalivu je črni strup odplaknilo v jarke. Onesnaženje je prihajalo tudi iz zraka. Nad številnimi vrtinami se je redno dvigoval gost dim zaradi izgorevanja plina in ob deževnih dnevih je na pragozd in vasi v njem padal črn dež. Daleč največje onesnaženje Orienta pa je Texaco povzročil s spuščanjem tako imenovane odpadne vode naravnost v reke in potoke. Odpadna voda je stranski proizvod pri črpanju nafte. Naftna najdišča praviloma vsebujejo velike količine vode in skupaj z drugimi primesmi jo je treba odstraniti iz nafte; to je prva faza predelave. Ker je odpadna voda zelo strupena, je odlaganje v naravo prepovedano že desetletja, v Teksasu, denimo, že od leta 1967. Texaco je na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja razpolagal s takrat najsodobnejšo tehnologijo potiskanja odpadne vode nazaj v globoke plasti zemlje, iz katerih je tudi črpal nafto. Vendar tega ni storil, spet zaradi znižanja stroškov je v 28 letih v tamkajšnje rečne sisteme spustil okrog 65 milijard litrov te strupene vode. Številne vrste rib, ki so bile eden poglavitnih virov prehrane ekvadorskih Indijancev, so izginile, vzporedno s tem pa so začeli zbolevati in umirati tudi ljudje. Ko so lokalni prebivalci s svojimi skrbmi prvič seznanili predstavnike podjetja, so jim ti odvrnili, da so bolni zaradi slabe osebne higiene. Po izračunih strokovnjakov iz organizacije Amazon Watch je uspelo Texacu s takšnimi in drugačnimi metodami nižanja stroškov pridobiti tri dodatne dolarje na sod načrpane nafte. Zaslužil je bogastvo, in ko je leta 2001 korporacija Chevron iz Kalifornije kupila Texaco, je morala zanj odšteti 36 milijard dolarjev. Ker je pri tem poslu dejansko šlo za združitev teh dveh podjetij, je Chevron nase prevzel tudi vse morebitne dolgove in obveznosti Texaca.

Texaco je leta 1964 odkril nafto v odročnem severnem delu ekvadorskega pragozda. Gre za regijo Oriente, v kateri prebivajo domorodna plemena Cofan, Kečua, Huaoran, Siona in Sekoja. Ta plemena niso imela nobene predstave o tem, kaj jih čaka v prihodnosti, potem ko je ekvadorska vlada Texacu na široko odprla vrata v pragozd, pri čemer se je zanašala na to, da gre za znano ameriško podjetje z dolgoletnimi izkušnjami. Texaco je v pragozdu najprej zgradil mesto Lago Agrio. Gre za v španščino prevedeno ime mesta Sour Lake iz Teksasa, ki je rojstni kraj korporacije. Prevedeno v slovenščino se ime mesta glasi Kislo jezero in, roko na srce, gre za precej primerno ime, če pod besedo »kislo« razumemo »zastrupljeno«. »Texaco je vrtal v tla in miniral zemljo zraven hiš naših ljudi; to je bil za nas popolnoma nov svet. Začeli smo živeti v svetu, zelo drugačnem od prej, s hrupom, z velikimi stroji, izlivi nafte in odpadnim materialom,« je kasneje pričal Ricardo Piaguaje, predsednik Federacije Sekojev. Njegovo pričevanje je skupaj s številnimi drugimi objavljeno na spletni strani w.chevrontoxico.c, ki jo ureja organizacija Amazon Watch z namenom, da bi glas indijanskih skupnosti in dokaze o njihovi tragediji razširila v svet. Texaco je zlorabil zaupanje ekvadorske vlade in poteptal številne naravovarstvene zakone ter zaradi znižanja stroškov za črpanje nafte uporabljal ceneno, zastarelo tehnologijo, na milijone ton odpadnega materiala pa odlagal neposredno v pragozd. Šlo je za zavestno in sistematično početje, ki je trajalo 28 let in privedlo do največje ekološke katastrofe, povezane z nafto, na svetu. Na območju Orienta je Texaco navrtal 350 vrtin in po odhodu iz države leta 1992 za seboj pustil blizu 1000 odprtih jam, polnih odpadne in neuporabne nafte, ki imajo videz manjših črnih jezer sredi zelenega pragozda, obkrožajo pa jih okostnjaki domačih ter divjih živali. Ta nafta še posebej ob tropskih nalivih uhaja v pragozd in tudi sicer pronica v tla ter tako zastruplja podtalnico. Poleg tega je po mnenju ekvadorskih in tujih strokovnjakov, ki so dolga leta spremljali dejavnosti Texaca, v amazonski pragozd in reke zaradi različnih nesreč in čiste malomarnosti izteklo približno 1300 milijonov litrov surove nafte. Za primerjavo, v Mehiški zaliv naj bi je izteklo nekako od 340 do 660 milijonov litrov.

Skrivne elite se požvožgajo na ljudi. Samo da dolarji padajo jim je pomembno. Jaz pa se enostavno po-serjem na te elite.

Kemikalije še danes prodirajo v podtalnico Pred tem so predstavniki tako imenovane Skupščine prizadetih zaradi Texaca, ki združuje Fronto za obrambo Amazonije, predstavnike domorodnih skupnosti Secoya, Cofan, Siona, Kichwas in Huaorani, leta 1993 naročili pri harvardski univerzi študijo o onesnaženosti zraka, vode in prsti ter o zdravstvenem stanju prebivalstva amazonskih krajev Orellana in Sucumbios. Ta je med drugim pokazala izjemno visoko obolevnost med temi prebivalci za osmimi nenavadnimi oblikami raka in drugimi neobičajnimi boleznimi ter genetske deformacije pri novorojencih. Druga študija iz leta 1999 je pokazala, da je v teh krajih možnost za obolenje raka kar 130-krat večja kot v glavnem mestu Quitu, da je koncentracija naftnih kemičnih sestavin ali drugih težkih kovin, ki se uporabljajo v procesu pridobivanja nafte, v pitni vodi 144-krat večja od dovoljene. Te posledice pripisujejo dejavnosti Texaca, ki je namerno odvajal v reke več kot 60 milijonov litrov kontaminirane tehnološke vode ter nestrokovno in brez ustrezne zaščite zgradil 600 bazenov za odpadno nafto ter druge kemikalije, ki so tam še danes in od koder kemikalije prodirajo v podtalnico. Poleg tega je postavil stotine zažigalnih gorilnikov v neposredni okolici indijanskih naselij. Zaradi nesreč, nestrokovnega ravnanja ter želje po zniževanju stroškov se je razlilo 345 milijonov galonov nafte (en galon je enak 3,78 litra). Texaco je po opuščeni proizvodnji za sabo pustil ekološko katastrofo ter ogromno količino stare opreme, ki še dodatno obremenjuje ta izjemno občutljiv in pomemben ekosistem. Po nekaterih študijah bi sanacija okoli 2 milijonov hektarjev prizadetih gozdnih površin stala več kot 100 milijard dolarjev. A Chevron-Texaco se za to stanje ne počuti odgovornega, ker naj bi izpolnil vse obveznosti in ker gre po njegovem za konstrukt.

Družba Texaco, ki se je s Chevronom združila leta 2001, je bila obtožena, da je na območje odvrgla več milijard litrov strupenih materialov. Okoljevarstveniki so sporočili, da je bil zaradi onesnaženja manjši pridelek, poginilo je večje število živali, stopnja rakavih obolenj pa se je med lokalnim prebivalstvom dvignila. Me zanima kje so stalni gostje tega foruma, ki vedno tako zavzeto zagovarjajo ameriško politiko ter njihove izkoriščevalske gospode, kako dobro hočejo svetu in ljudem, tukaj imate še en dokaz več kaj jim je edino le pomembno.

pop tv Bilderbergi so pa še vedno secret, brez potrebe jih še skrivate.

seveda je odločitev nezakonita, njihovo počejte je bilo pa predvsem zakonito, tukaj se še enkrat več pokaže odnos koorporacij do človeka in koliko jim je vredno človeško življenje-NIČ, edino kar šteje so dobički in moč elite. ti koorporacije in lobiji vodijo svet iz ozadja preko raznik skritih iluminatskih organizacij ala Bilderberg group, zato se jim pa nikoli ič ne zgodi.

Tko to je v času korporativnega fašizma

malo bo koristil denar mrtvim ... takšne koorporacije je potrebno povsem uničit. Vodilne na giljotino in razmontirat vso opremo. Nato se uzakoni green energy, ponovno se pogozdi opustošena ozemlja, na veliko se posadi industrijsko konopljo in se jo uporabi kot substitut nafti in lesu za papir. Ameriko pa koji * gleda. A je lahko še lepši konec?

hja če bi imeli tam še vedno premoženje bi ga lahko zaplenili... ja pa seveda odgovorna tudi vlada, ki je tako onesnaževanje dopuščala