Slovenska stran odhaja s pozitivnimi občutki, odločitev pričakujejo v začetku prihodnjega leta

Generalni pravobranilec na Sodišču EU Estonec Priit Pikamäe je danes ob koncu ustne obravnave na Sodišču EU v Luksemburgu v primeru slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice neizvajanja arbitražne razsodbe sporočil, da bo svoje sklepne predloge predstavil 6. novembra.

Sodišče presoja hrvaški ugovor, da glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško ni pristojno razsojati, ker da so meje med državami stvar mednarodnega, ne evropskega prava.

Hrvaška in Slovenija sta v ustni obravnavi o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški, ki je trajala približno dve uri in pol, najprej predstavili svoja stališča. Hrvaška je ponovila, da sodišče ni pristojno odločati o tem, Slovenija pa argumente, da Hrvaška z neizvajanjem razsodbe krši pravo EU.

Menardova s pozitivnimi občutki, odločitev pričakuje v začetku 2020

Slovenska agentka Maja Menard je po ustni obravnavi v Luksemburgu dejala, da je obravnava tekla zelo po pričakovanjih in da so njeni občutki pozitivni. "Bilo je zelo po pričakovanjih. Zadovoljni smo, da smo imeli priložnost svoja stališča ponovno predstaviti, tokrat pred velikim senatom, kar zadevi daje velik pomen. Je bila pa po pričakovanjih prav tako intenzivna debata z vprašanji sodnikov, ki so nam ponovno dali možnost, da damo sodnikom še nekaj dodatnih pojasnil."

O tem, ali je slovenska stran prepričala sodnike, glede na to, da je več sodnikov in celo sam predsednik senata in sodišča Koen Lenaerts izpostavljalo vprašanja v povezavi z mednarodnopravno naravo primera, je Menardova odgovorila, da so njeni osebni občutki pozitivni in da je bila obravnava dobra priložnost, da so lahko natančno odgovorili tudi na ta vprašanja.

Predstavnik zunanjega ministrstva Marko Vrevc pa je izpostavil pričakovanje, da se bodo s hrvaško stranjo na tem sodišču še srečali, torej, da sodišče ne bo odločilo, da je tožba nedopustna. "Vsaka drugačna odločitev bi bila presenečenje," je menil.

V povezavi s hrvaškim sklicevanjem na 273. člen pogodbe EU kot edino možno pravno podlago za reševanje tega spora je Menardova komentirala z besedami, da to ni presenečenje, saj so to videli tudi v njihovih pisnih vlogah na več mestih.

"Ostajamo prepričani, da je to neutemeljeno, saj je to nek kvazi arbitražni postopek, ki zahteva soglasje obeh strani, naše stališče pa ostaja, da je mejni spor rešen, zato soglasja za ponovno reševanje takega spora ne potrebujemo," je dejala.

Prav ta člen je aprila lani tudi predsednik sodišča Lenaerts, ki predseduje velikemu senatu, ponudil v premislek Sloveniji, ki Hrvaško toži na podlagi člena 259. 273. člen predvideva, da članici spor sodišču predložita sporazumno.

Na vprašanje, kdaj pričakuje odločitev glede dopustnosti tožbe, je Menardova dejala, da je težko ugibati o časovnici, a da običajno traja še vsaj nekaj mesecev po mnenju generalnega pravobranilca, ki bo objavljeno 6. novembra, tako da odločitev osebno pričakuje v začetku prihodnjega leta.

'Hrvaška poziva Slovenijo k pogajanjem o meji'

Hrvaška državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Andreja Metelko Zgombić pa je po končani ustni obravnavi o dopustnosti slovenske tožbe glede arbitraže dejala, da verjame, da bo Sodišče EU presodilo v prid hrvaškim argumentom. Na to po njenem mnenju kaže tudi dejstvo, da je sodnike najbolj zanimal mednarodnopravni vidik spora.

Ključno vprašanje je še vedno, kje teče meja med državama, šele nato je mogoče govoriti o spoštovanju prava EU, je izpostavila Metelko Zgombićeva. Razprava je bila po njenih besedah zanimiva, morda na trenutke nekoliko preveč podrobna.

Ob tem je znova poudarila, da Hrvaška poziva Slovenijo k pogajanjem o meji, saj da je le tako mogoče doseči rešitev.

Ponovili že slišana stališča

Hrvaška stališča je v angleščini predstavila odvetnica Jemima Stratford, ki je uvodoma poudarila neizmeren ponos Hrvaške, da je članica EU, in njeno zavezanost vrednotam, zapisanim v pogodbi EU, ter da se sodišča ne bi smelo neprimerno vpletati v dvostranske spore.

Ponovila je hrvaško stališče, da je Hrvaška izstopila iz arbitražnega postopka pred razglasitvijo arbitražne razsodbe in da ne sprejema veljavnosti arbitražne razsodbe. Izpostavila je, da bi lahko Hrvaška sprožila spravni postopek v okviru tega procesa, a se je doslej želela temu izogniti, ker se ji zdi izpogajana rešitev boljša.

"Arbitražna razsodba ni dejstvo, kaj šele, da se izvaja na terenu. Hrvaška arbitražne razsodbe ne priznava in ravna v skladu z lastnim pravom. Bistvo spora je lokacija meje, ne tolmačenje prava EU. To sodišče ni pristojno za ta vprašanja," je izjavo hrvaške odvetnice prek Twitterja povzela novinarka oddaje 24UR Suzana Perman, ki dogajanje v Luksemburgu spremlja v živo. 

Jedro spora je tako po besedah Stratfordove lokacija meje, ne interpretacija prava EU. Dvostranski ozemeljski spori so zunaj jurisdikcije Sodišča EU, tudi če vplivajo na izvajanje prava EU. Edina možna pravna podlaga bi bil 273. člen pogodbe EU.

Slovensko stališče je predstavila agentka Menardova, ki je govorila v slovenščini. Poudarila je, da pri slovenski tožbi ne gre za vprašanje meje, saj da je to rešeno z arbitražno razsodbo, ki je dokončna, pravnomočna in samoizvršljiva; državi sta zavezani, da jo spoštujeta.

Ponovila je stališče, da Hrvaška z nepriznavanjem arbitražne razsodbe o meji krši evropska pravila in politike.

Slovenija v tožbi, ki jo je vložila po 259. členu pogodbe o delovanju EU, sodišču predlaga, naj ugotovi, da je Hrvaška kršila 2. in 4. člen pogodbe EU, ki govorita o spoštovanju vladavine prave in o lojalnem sodelovanju med članicami EU. Prav tako Slovenija Hrvaški očita kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil o gibanju oseb prek meja ter direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja.

Sodišče je pristojno za razsodbo mednarodnega prava, če je ta potrebna za razlago prava EU, na katerega se nanaša, je izpostavila Menardova.

Sodniki presenetili tudi s provokativnimi vprašanji

Po predstavitvi stališč hrvaške in slovenske strani so sledila vprašanja sodnikov. Suzana Perman je poročala, da se je hrvaška odvetnica Stratfordova zapletala v odgovorih na vprašanja sodnikov. 

Da je hrvaška odvetnica na trenutke delovala izgubljeno ter vsake toliko časa postregla z odgovori "Morala bi biti bolj jasna" in "Ne vem, če vam to pomaga", je prek Twitterja poročal tudi dopisnik hrvaškega časnika Večernji list Tomislav Krasnec.

Generalni pravobranilec Pikamäe je Stratfordovi postavil tudi zelo provokativno vprašanje: "Ali je za vas Hrvate pravo EU, torej prostorsko načrtovanje, schengen, ribiška uredba za vas veljavno?" Stratfordovi ni preostalo drugega, kot da odgovori pritrdilno. 

Več sodnikov je zanimala tudi opomba v povezavi z arbitražo k hrvaški pristopni pogodbi. Gre za aneks 3 in poglavje 5, ki se nanaša na ribištvo. V opombi piše, da se navedena ribiška ureditev uporablja, ko se začne v celoti izvajati arbitražna odločba na podlagi arbitražnega sporazuma, podpisanega 4. novembra 2009 v Stockholmu.

Sodnik poročevalec v tem primeru, Britanec Christopher Vajda, je Hrvaško vprašal glede omenjene opombe k hrvaški pristopni pogodbi, in sicer v povezavi z njenim argumentom, da sodišče nima jurisdikcije.

Hrvaška odvetnica Stratfordova je v povezavi z opombo dejala, da se ne želi zavezati glede nikakršnega tolmačenja in da ta opomba zgolj opredeljuje časovni okvir uveljavitve ureditve. Gre za časovni mehanizem, pri čemer pa da ne želi spodkopavati pomena opombe, je še dejala.

Odvetnik Slovenije Jean-Marc Thouvenin je pozneje v povezavi s to opombo izpostavil, da uvaža arbitražni sporazum in vse, kar sledi iz njega, v pravni red EU in da tako pripada pravnemu redu EU.

Italijanska sodnica Lucia Serena Rossi je izpostavila, da je to res le opomba, a da je zelo pomembna in da je del primarne evropske zakonodaje, torej je kot takšna v pristojnosti tega sodišča.

Kdo sestavlja 15-članski senat?

Sodnik poročevalec je Britanec Christopher Vajda. V velikem senatu sta tudi Slovenec Marko Ilešič in Hrvat Siniša Rodin. Predseduje mu predsednik sodišča, Belgijec Koen Lenaerts.

Člani petnajstčlanskega velikega senata so poleg omenjenih štirih še podpredsednica Španka Rosario Silva de Lapuerta, Bolgar Aleksander Arabadžiev, Luksemburžan Francois Biltgen, Čeh Jiri Malenovsky, Slovak Daniel Švaby, Litovec Irmantas Jarukaitis, Francoz Jean-Claude Bonichot, Nizozemka Alexandra Prechal, Poljak Marek Safjan, Italijanka Lucia Serena Rossi in Avstrijec Andreas Kumin. Generalni pravobranilec je Estonec Priit Pikamäe. 

Kot že rečeno, slovensko ekipo vodi agentka Maja Menard, odvetnik pa je Jean-Marc Thouvenin. Hrvaška agentka je Gordana Vidović Mesarek, odvetnica pa Jemima Stratford. Tukaj sta med drugimi tudi hrvaška državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Andreja Metelko Zgombić in predstavnik slovenskega zunanjega ministrstva Marko Vrevc.

Dominika Švarc Pipan: Vprašanja ne pomenijo nujno, da vemo, v katero smer se sodniki nagibajo

"Generalni pravobranilec samo poda svoje mnenje, tako imenovane sklepne predloge, ki lahko služijo sodnikom kot opora pri odločanju, vendar sodniki na to mnenje niso vezani. To bo samo še ena vmesna postaja, preden bodo sodniki odločali o tem vprašanju," je pomen današnje odločitve generalnega pravobranilca Sodišča EU kot gostja v oddaji 24UR komentirala Dominika Švarc Pipan, državna sekretarka z ministrstva za pravosodje.

Nekateri sodniki so že med ustno obravnavo dali vedeti, na kateri strani so. A to po mnenju Pipanove ne pomeni nujno, da so že nakazali smer svojega razmišljanja. "Taka vprašanja so seveda običajna, tudi takšna nekoliko sugestivna vprašanja so v mednarodnem sodstvu kar pogosta, sodniki skušajo osvetliti vse podrobnosti vsakega vidika predmeta spora, ki je pred njimi. Včasih lahko postavljajo tudi dokaj provokativna vprašanja prav zato, da bi ugotovili, ali se nagibajo v pravo smer ali ne. Ne pomeni pa to nujno, da vemo, v katero smer se nagibajo." 

Kako se bodo zadeve vsebinsko odvijale naprej? Lahko Hrvaška ignorira tudi odločitev Sodišča EU? Ob predpostavki, da bo sodišče ugodilo tožbenim zahtevkom Slovenije, potem bo Hrvaška obvezana, da to sodbo izvrši. Za primerjavo – za razliko od arbitražne razsodbe, kjer je bila obveznost izvršitve določena v arbitražnem sporazumu, je tukaj ta obveznost izvršitve določena v Pogodbi o EU. "Hrvaška, seveda, te pogodbe ne more zanikati in jo mora spoštovati. Gotovo se lahko zgodi, žal po izkušnjah tudi to, da Hrvaška ne bo takoj pristopila k izvrševanju tudi te razsodbe. Če pride do tega, ima Evropska komisija možnost, da sproži novo tožbo pred Sodiščem EU in predlaga finančne sankcije, ki bi jih sodišče lahko naložilo Hrvaški – bodisi pavšal bodisi periodične."