Sodišče je v četrtek spoznalo za krive nekdanje uradnike ter vojaške poveljnike in pripadnike armade BiH za nečloveško ravnanje ter povzročanje fizičnega in duševnega trpljenja zaprtih v taboriščih na območju občine Hadžići pri Sarajevu, je objavila balkanska raziskovalna novinarska mreža (BIRN).
Gre za vojne zločine nad civilisti hrvaške in srbske narodnosti, ki so bili zaprti v objektih Silos, vojašnica Krupa in osnovna šola 9. maj. Srbske civiliste so začeli zapirati v taborišča leta 1992, Hrvate pa leto kasneje.
Na deset let zapora so obsodili predsednika kriznega štaba občine Hadžići Mustafo Đelilovića in nekdanjega poveljnika devete gorske brigade armade BiH Nezirja Kazića. Po osem let zapora sta dobila nekdanji načelnik policije v Hadžićih Fadil Čović in upravnik taborišča Silos Bećir Hujić, sedemletna zaporna kazen pa je doletela bivšega poveljnika taborišča Krupa Šerifa Mešanovića.
Bivši poveljnik policije v kraju Pazarić Mirsad Šabić in namestnik upravnika Silosa Halid Čović sta bila obsojena na šest let zapora. Nekdanji paznik v taborišču Krupa Nermin Kalember je dobil petletno kazen, je še poročal BIRN, ki spremlja sojenja za vojne zločine v regiji.
Sodnica Minka Kreho je povedala, da je bilo v Silosu približno 500 oseb srbske narodnosti, med njimi tudi mladoletniki, ženske in starejše osebe. Poudarila je, da so zaprte civiliste tepli, medtem ko so jih silili, da opravljajo različna dela, nekatere so tudi poškodovali ali umorili. Poudarila je, da so bili civilisti zaprti v nečloveških razmerah, brez hrane in zdravstvene oskrbe.
"Sodni svet ni ugotovil, da je bilo zapiranje oseb srbske narodnosti opravičeno iz varnostnih razlogov. Ni ugotovil niti, da so civilisti predstavljali nevarnost," je delaja sodnica.
Na sodbo državnega sodišča BiH so možne pritožbe.
Hadžići: To je sramotna obsodba
Sodbo je ostro obsodilo ministrstvo za veterane sarajevskega kantona, pa tudi v občini Hadžići.
"Ta sramotna odločitev Sodišča BiH je še en dokaz, da za morilce in zločince ni kazni, da pa za pobite, posiljene in mučene Bošnjake s strani srbsko-črnogorskega agresorja v Hadžićih ni nobene pravice," so se na odločitev odzvali v Svetu občine Hadžići. Dodali so, da je okoli 700 Bošnjakov iz občine Hadžići bilo zaprtih v srbskih taboriščih na območju občine, od tam pa so jih nekaj sto nato deportirali v taborišča Lukavica, Kula, Planjina kuća in Svrake. "Odpeljali in ubili so 250 Bošnjakov. Izkopali smo jih 164, še vedno pa iščemo 86 ubitih Bošnjakov," so poudarili.
Kot so pojasnili, v taboriščih Silos, OŠ 9. maj Pazarić in kasarni Krupa ni bilo ubojev in posilstev. "Vsem, ki so bili zaprti v teh objektih, ni bila odvzeta svoboda zato, ker so Srbi, pač pa je šlo za osebe, ki so bile vojaško oborožene, kar predstavlja kaznivo dejanje nelegalnega posedovanja orožja, in zaradi oborožene vstaje proti ustavnemu redu RBiH ter organiziranja v razne paravojaške formacije," pravijo.
Zapisali so še, da je bila zaradi medijskih pritiskov takšna sodba pričakovana in da gre še za en poskus, da se izenači žrtve in agresorja v BiH.
Sporočili so tudi, da še vedno zaupajo v pravno državo in da verjamejo, da bo drugostopenjsko sodišče podalo pravično sodbo.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.