Pred posebnim sodiščem za vojne zločine v Beogradu se je z branjem obtožnice začel sodni postopek proti šestim obtoženim za vojne zločine, ki naj bi jih storili nad približno 200 vojnimi ujetniki na Ovčari pri hrvaškem Vukovarju novembra 1991. Prvo sojenje za vojne zločine v Srbiji spremljajo predstavniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), veleposlaništva ZDA v Beogradu, posameznih nevladnih organizacij ter številni domači in tuji novinarji.
Med omenjenimi šestimi obtoženimi so poveljnik teritorialne obrambe v Vukovarju Miroljub Vujović, namestnik poveljnika Stanko Vujanović in štirje nižji pripadniki teritorialne obrambe Jovica Perić, Milan Vojnović, Ivan Atanasijević in Predrag Madžarac. Sprva je ista obtožnica bremenila še dva pripadnika vukovarske teritorialne obrambe, vendar pa je eden od njiju v ponedeljek umrl v beograjski bolnišnici za posledicami poskusa samomora, drugemu pa so podelili imuniteto v zameno za pričanje v korist tožilstva. V teku je še preiskava proti šestnajstim drugim osumljencem za sodelovanje pri zločinu na Ovčari.
Večina obtožencev aretiranih po atentatu na Đinđića
Srbska policija je večino obtožencev, pripadnikov teritorialne obrambe v Vukovarju med vojno na Hrvaškem, aretirala med operacijo Sablja, ki jo je začela po atentatu na srbskega premiera Zorana Đinđića 12. marca lani in med katero se je lotila tudi preiskav številnih drugih hudih zločinov ter dejavnosti kriminalnih združb v Srbiji.
Obtožnica bremeni prvoobtožena - poveljnika in namestnika poveljnika teritorialne obrambe v Vukovarju - Miroljuba Vujovića in Stanka Vujanovića, da sta 20. novembra 1991 organizirala ter svojim podrejenim zaukazala nečloveško ravnanje in umor najmanj 192 ujetih pripadnikov hrvaških oboroženih sil.
V obtožnici je med drugim navedeno, da sta Vujović in Vujanović ukazala podrejenim, da vojne ujetnike odpeljejo z avtobusi iz vukovarske bolnišnice v nekakšen hangar. Ko so avtobusi prispeli do tega hangarja, so morali ujetniki teči vanj skozi vrsto pripadnikov teritorialne obrambe, ki so jih ob tem pretepali. V hangarju so oblikovali skupine 30 do 40 ujetnikov, ki so jih nato odpeljali blizu Ovčare, kjer so bile poprej izkopane jame. Do jam so bile odvedene skupine sedmih ali osmih ujetnikov, v katere so streljali poprej postavljeni vodi za streljanje, nato pa so jame zasuli z zemljo.
Ujetnike naj bi ustrelili Jovica Perić, Milan Vojnović, Ivan Atanasijević, Spasoje Petković, Predrag Madžarac in Mirko Vojinović ter več drugih, zaenkrat še neidentificiranih, pripadnikov vukovarske teritorialne obrambe.
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je po političnem preobratu v Beogradu oktobra 2000 pritiskala na nove oblasti, naj aretirajo in izročijo Haagu "vukovarsko trojko" oziroma častnike nekdanje jugoslovanske vojske Veselina Šljivančanina, Milana Mrkšića in Miroslava Radića, ki naj bi bili po poveljniški odgovornosti krivi za pokol hrvaških ujetnikov na Ovčari. Mrkšić je spomladi 2002 prostovoljno odšel v Haag, po aretaciji nekdanjih pripadnikov teritorialne obrambe v Vukovarju pa so srbske oblasti pozvale še Šljivančanina in Radiča naj sledita Mrkšićevemu primeru.
Visoki predstavniki vlade državne skupnosti SČG in srbske vlade so vedno znova zatrjevali, da so končno za zapahi tisti, ki naj bi bili dejansko odgovorni za zločin na Ovčari, zato so obljubljali Šljivančaninu in Radiću, da jima bo (enako kot Mrkšiću) zagotovljena vsa potrebna pomoč Beograda na sojenju v Haagu. Radić se je predal 21. aprila 2003 in prostovoljno odšel v Haag, Šljivančanina pa je srbska policija med spektakularno akcijo, ki so jo spremljali bučni protesti številnih očividcev, aretirala 13. junija 2003 v njegovem stanovanju v Beogradu.
