Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je po skoraj osemurnih pogovorih z najvišjimi jugoslovanskimi, srbskimi in črnogorskimi uradniki izrazil obžalovanje, ker na pogovorih niso dosegli dogovora o ustavni listini prihodnje skupne države Srbije in Črne gore.
Neuspeh pogovorov je priznal tudi srbski premier Zoran Đinđić, ki je zatrdil, da se bodo pogovori nadaljevali, vendar ne danes, in da bo v prihodnjih treh, štirih dneh sprejet najvišji pravni akt prihodnje države, ki naj bi se imenovala Srbija in Črna gora. Zaradi dogovarjanj Beograda in Podgorice o preoblikovanju državne skupnosti je Solana že četrtič prišel v ZRJ, od podpisa beograjskega sporazuma marca letos pa je nekajkrat poslal v srbsko in črnogorsko prestolnico tudi svoje sodelavce, največkrat posebnega odposlanca Stephana Lehneja.
Prejšnji trije Solanini obiski in posredovanja so bila uspešna, tokrat pa se je zataknilo pri vprašanju volitev poslancev za parlament prihodnje državne skupnosti. Pred odhodom v Bruselj je povedal, da sta Srbija in Črna Gora zelo blizu sporazuma in da bodo možna pogajanja o stabilizaciji in pridruževanju ZRJ Evropski uniji, takoj ko bo napisana ustavna listina. Zaradi današnjega neuspeha pa bo preložen tudi sprejem ZRJ v Svet Evrope (SE).
Zatrdil je, da je EU pripravljena še naprej pomagati pri dogovarjanju Beograda in Podgorice, ker ne želi, da bi bila zapravljena ta priložnost in da bi bilo vse dosedanje delo izničeno samo zaradi enega nerešenega vprašanja. Edina preostala sporna točka med uradno Srbijo in Črno goro so volitve poslancev za parlament prihodnje državne skupnosti. Beograd se zavzema za neposredne, Podgorica pa za posredne volitve. Že popoldne so beograjski elektronski mediji so poročali, da se edina preostala sporna točka listine nanaša na volitve poslancev za skupni parlament.
Solana je opravil krog pogovorov že dopoldne
Solana se je dopoldne ločeno sestal s podpisniki beograjskega sporazuma o preureditvi odnosov med Srbijo in Črno goro, jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, podpredsednikom vlade ZRJ Miroljubom Labusom, predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem ter s srbskim in črnogorskim premierom, Zoranom Djindjičem in Filipom Vujanovićem. Pogovarjal se je tudi s predsednikom spodnjega doma skupščine ZRJ Dragoljubom Mičunovićem, vodjem državnega koordinacijskega centra za Kosovo in podpredsednikom srbske vlade Nebojšo Čovićem in s predsednikom najmočnejše črnogorske opozicijske stranke (SNP) Predragom Bulatovićem.
Mičunović je izpostavil, da je parlament, ki bi imel dve vrsti poslancev, srbske, ki bi bili izvoljeni na neposrednih volitvah, in črnogorske, ki bi jih na zvezno raven delegirala črnogorska skupščina, nesprejemljiv. Mičunović in celo napovedal odstop s položaja predsednika spodnjega doma skupščine ZRJ, v kolikor bi bila sprejeta rešitev, ki jo predlagajo v Podgorici.
Nova ustavna listina bi morala biti že potrjena
V skladu z Beograjskim sporazumom, podpisanim 14. marca, ki je bil prav tako pripravljen ob posredovanju Javierja Solane, naj bi bila ustavna listina prihodnje državne skupnosti pripravljena in predložena v sprejetje skupščinam Črne gore in Srbije, do konca junija 2002 pa še jugoslovanskemu parlamentu. Članici naj bi do konca leta uskladili vsaka svojo ustavo ali pa sprejeli novo ustavo, ki mora biti v skladu s skupnim najvišjim pravnim aktom države, ki naj bi se imenovala Srbija in Črna gora.
Po začetnih optimističnih napovedih, ki ga je v Beogradu kot podpisal tudi Javier Solana, se je zataknilo že ob njegovem potrjevanju v vseh treh parlamentih, zatem pa še bolj ob pripravi ustavne listine, ki je bila v skladu s sporazumom zaupana ustavni komisiji, v kateri imajo ZRJ, Srbija in Črna gora po 9 članov. Junija in julija je Solana že posredoval. Ker je delo komisije zašlo v slepo ulico, sta srbska in črnogorska vlada pripravili svoj predlog ustavne listine, ki pa ni bil sprejemljiv za vse članice v Srbiji vladajoče Demokratične opozicije Srbije (DOS).
Predsedstvo DOS je predlog srbske in črnogorske vlade popravilo in določilo, da morajo biti volitve poslancev neposredne. Tako spremenjeno besedilo je bilo nesprejemljivo za Djukanovićevo Demokratično ljudsko stranko (DPS) ter njeni bolj ali manj zvesti zaveznici, Liberalno zvezo (LS) Miodraga Živkovića in Socialdemokratično stranko (SDP) Ranka Krivokapića, ki sta izzvali padec vlade Filipa Vujanovića in razpis predčasnih skupščinskih volitev. Te naj bi bile 6. oktobra, vendar so zaradi razprtij zaradi priprave volilnih in medijskih zakonov preložene za dva tedna.