'Solidarnost ni pod vprašajem, problem je, kje najti denar za solidarnost'

Voditelji članic EU so začeli zasedanje, na katerem naj bi skušali doreči nove ukrepe v boju proti krizi v evrskem območju. Dogovorili so se, da bodo za takojšnje ukrepe za rast namenili okoli 120 milijard evrov, a dokončnega dogovora o paktu za rast in delovna mesta še ni, je po prvem delu zasedanja, ki se je močno zavleklo, povedal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Najtežja vprašanja glede krize v evroobmočju pa očitno ostajajo za petkov vrh članic z skupno evropsko valuto. To je bilo razbrati tudi iz besed nemške kanclerke Angele Merkel ob prihodu na vrh. Povedala je, da bodo voditelji danes razpravljali predvsem o paktu za rast. Po njenih besedah gre za dober program za investicije v prihodnost in spodbujanje zaposlovanja. Nemška kanclerka upa, da bodo voditelji pakt potrdili še danes in ga tako kot drugo plat medalje dodali k medvladni pogodbi o fiskalnem paktu, ki zaostruje javnofinančno disciplino.

O drugih vprašanjih pa Merklova ni želela govoriti. Rekla je, da bo o tem govorila v petek, ko bo po koncu vrha EU tudi vrh evrskega območja. Ta bo nadaljeval že nocoj začeto razpravo o viziji dolgoročnega razvoja območja skupne valute in govoril o razmerah v članicah z evrom. Nemška kanclerka se je sicer znašla na nasprotnem bregu s Francijo ter zadolženima Španijo in Italijo. Ker še naprej nasprotuje nekaterim ukrepom, kot so denimo evroobveznice in skupno zadolževanje držav evroobmočja, države pritiskajo nanjo, naj si vendarle premisli, kar pa se bo po napovedih analitikov le stežka zgodilo. Zato tudi ni pričakovati čudežev ali pomiritve evropskih trgov.

Hollande za večjo integracijo Unije in več solidarnosti

Tudi francoski predsednik Francois Hollande je sicer ob prihodu na zasedanje izpostavil pomen dogovora o paktu za rast, kar je bil tudi eden glavnih poudarkov v njegovi predvolilni kampanji in eden poglavitnih ciljev prvih tednov njegovega mandata. Dejal je, da si je želel pakt s konkretnimi ukrepi in številko glede zagotovljenih sredstev, ki ne bo le za okras. Vrh EU bo po njegovem mnenju koristi prinesel že, če bo potrdil pakt, a za razliko od Merklove se Hollande ni izognil drugim temam.

Povedal je, da si bo prizadeval za kratkoročne ukrepe v podporo državam, ki so pod velikim pritiskom trgov, čeprav so že sprejele številne ukrepe na področju reform in sanacije javnih financ. Gre predvsem za Španijo in Italijo, ki se zadolžujeta vse dražje. Hollande si bo prizadeval za okvir solidarnosti v Evropi. Treba je okrepiti politično, fiskalno, gospodarsko, socialno in politično unijo. A ob bok tesnejši integraciji postavlja večjo solidarnost znotraj Unije.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je ob začetku zasedanja zatrdil, da si državljani od voditeljev želijo jasno sporočilo o tem, kako naprej. Zatrdil je, da Evropa potrebuje takojšnje ukrepe za rast in delovna mesta, za okrepitev zaupanja v območje evra pa so potrebni tako kratkoročni kot dolgoročni ukrepi. Za kratkoročne ukrepe si razumljivo prizadevata predvsem italijanski in španski premier Mario Monti in Mariano Rajoy. Njuna želja je, da bi bodisi Evropska centralna banka ob pomoči mehanizmov za stabilnost evra začela znova odkupovati državne obveznice ranljivih članic območja evra bodisi pa bi to začel početi kar začasni mehanizem za stabilnost evra ali njegov naslednik, stalni mehanizem za zaščito evra.

'Solidarnost ni pod vprašajem, problem je, kje najti denar za solidarnost'

Finančni trgi bodo od tokratnega vrha EU dobili nekaj takojšnjih odgovorov in nekaj obljub, a verjetno ne bodo zadovoljni, kot niso nikoli po evropskih vrhih, pa je ob prihodu na zasedanje povedal slovenski premier Janez Janša. Ob tem je poudaril, da ne samo trgi, temveč vsi skupaj potrebujemo tako kratkoročne kot dolgoročne ukrepe. Pri dolgoročnih ukrepih je po njegovih besedah zelo pomembno, da se izdela načrt o tem, kaj se bo zgodilo jutri in pojutrišnjem in kaj drugo leto. Ta načrt po njegovih navedbah nastaja.

Seveda pa so potrebni tudi kratkoročni ukrepi, da bodo države, ki se zdaj predrago zadolžujejo, preživele, dokler srednje- in dolgoročni ukrepi ne primejo, je poudaril premier. Janša do konca leta napoveduje uskladitev glede nadaljnje integracije na področju fiskalne in bančne unije.

V okviru bančne unije Slovenija po njegovih besedah "odločno podpira bolj centralizirano in enotno regulacijo oziroma nadzor nad finančnimi institucijami v EU". Prav pomanjkanje nadzora in pravil je namreč po Janševih navedbah delni razlog za krizo v bančnem sektorju v številnih državah v Evropi. Vse to pa po njegovih besedah vodi tudi v poglabljanje politične unije, kar terja nadaljnje prenašanje nacionalne suverenosti na evropsko raven.

"Tako se Evropa pač gradi naprej. Gre preprosto za proces, ki teče že 50 let in to ni nič novega, gre za postopen prenos suverenosti, saj se vedno išče najmanjši skupni imenovalec," je dodal. Ob tem je premier še poudaril, da potrebujemo več solidarnosti, a solidarnost ne more biti proti reformam in zavezam, ki so jih dale članice Unije v zadnjih letih. "Solidarnost ni pod vprašajem, problem je, kje najti denar za solidarnost," je še izpostavil Janša.