Polet sonde, začel se je 15. oktobra 1997, je že v preteklosti izzval nasprotovanja številnih zaščitnikov okolja. Ti se bojijo, da bi sonda strmoglavila na Zemljo in bi zaradi tega lahko prišlo do radioaktivnega onesnaženja. Svoje so dodale še napovedi raznih ''prerokov''.
Že zdaj kaže, da so se črnogledneži zopet ušteli. Zadnja možnost, da bi šlo kaj narobe, je bila pravzaprav 11. avgusta ob 17.30 po srednjeevropskem času, ko je sonda, takrat je bila še devet milijonov kilometrov daleč od Zemlje, izvedla še zadnjo prilagoditev svoje poti mimo našega planeta. Pri tem je glede na Zemljo drvela s hitrostjo približno 58.000 kilometri na uro in imela za seboj skupno milijardo 671 milijonov prevoženih kilometrov.
Sonda leti mimo Zemlje zaradi pridobivanja hitrosti, ki jo potrebuje, da bi lahko julija 2004 dosegla planet Saturn. Tako je Cassini že dvakrat letel tudi mimo Venere, nazadnje pred komaj 54 dnevi, decembra prihodnje leto pa bo letel še mimo Jupitra. Gravitacijska pomoč vseh treh planetov skupaj bo nadomestila 75 ton raketnega goriva, navaja ameriška tiskovna agencija AP. Sonda je zapustila Zemljo z vsega tremi tonami goriva.