Španci okrcali Chaveza

V prestolnici Čila se je končal tridnevni ibero-ameriški vrh, ki se ga je udeležilo 19 šefov držav in vlad Iberskega polotoka in Latinske Amerike. Vrha se je udeležil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Mun, ki si je v soboto ogledal še Antarktiko in se iz prve roke prepričal o uničujočih posledicah podnebnih sprememb. Vrh, ki je bil posvečen socialni koheziji, se je predvsem po zaslugi venezuelskega predsednika Huga Chaveza po pričakovanjih spremenil v cirkus.

Chavez je že v petek ostro napadel temo vrha ter vztrajal, da bi bilo treba najprej izvesti socialno preobrazbo družbe in odpraviti veliko revščino. Gospodarstva Latinske Amerike so v zadnjih letih v razcvetu, vendar pa se to v življenju navadnih ljudi ne pozna preveč.

Chavez je v soboto nekdanjega španskega premiera Joseja Mario Aznarja večkrat označil za fašista, slabšega od kače, ker je sodeloval z ZDA v njihovi vojni v Iraku. Sedanji španski premier Jose Luis Zapatero je Chaveza diplomatsko pozval, naj spoštuje druge voditelje, in poudaril, da je bil Aznar legitimni predstavnik Španije. Španski kralj Juan Carlos je medtem Chavezu brez dlake na jeziku dejal, naj raje utihne, na kar pa je Chavez odgovoril, da z resnico ne more nikogar užaliti.

Glede na to, da so v večini držav Latinske Amerike danes na oblasti levičarske vlade, je imel Chavez na vrhu precej zaveznikov, med drugim kubanskega podpredsednika Carlosa Lageja, bolivijskega predsednika Eva Moralesa in predsednika Nikaragve Daniela Ortego. Po telefonu je Chavez poklical svojega mentorja, kubanskega voditelja Fidela Castra, ki je zbranim Čilencem izrekel pohvalo, da so se znebili diktatorja Augusta Pinocheta.

Ostre razprave tudi pri dvostranskih vprašanjih

Poleg prepirov s Chavezom in lepih besed o socialni koheziji, o čemer je bila na koncu tudi podpisana izjava, so se voditelji ubadali še z dvostranskimi težavami. Urugvaj in Argentina sta si v laseh, ker namerava Urugvaj odpreti tovarno celuloze ob meji z Argentino, čemur nasprotujejo argentinski okoljevarstveniki in grozijo s protesti.

Bolivijski predsednik Morales je čilsko kolegico Michelle Bachelet medtem prepričeval, naj njegovi državi dovoli dostop do morja, o čemer se državi prepirata že 29 let.