Vzporedne volitve: V Španiji prepričljiva zmaga desnice

V Španiji so se ob 20. uri zaprla volišča. Kakih 36 milijonov volivcev je na parlamentarnih volitvah izbiralo 350 članov spodnjega doma parlamenta ter 208 senatorjev. Volitve so potekale v znamenju krize, s katero se sooča Španija, zmaga na njih pa se obeta desnosredinski Ljudski stranki Mariana Rajoya. Končni izidi volitev naj bi bili znani še pred polnočjo, a rezultati vzporednih volitev kažejo, da bi s 43,5 odstotka lahko zmagala desnosredinska Ljudska stranka. Z absolutno večino v spodnjem domu bi dobila od 181 do 185 sedežev. Socialisti so na vzporednih volitvah končali s 30 odstotki glasov in 115 do 119 sedeži.

Rajoy je zvečer dejal, da se je treba nemudoma lotiti dela, a opozarja, da čudežev ne bo.

V parlament naj bi se uvrstili tudi katalonski nacionalisti, stranka Convergencia i Unio (CiU) z med 13 in 15 sedeži ter koalicija komunistov in zelenih Združena levica, ki je glede na izide vzporednih volitev dobila med devet in 11 sedežev.

V parlamentu naj bi bila s šestimi ali sedmimi poslanci zastopana tudi baskovska stranka Amaiur, ki je izšla iz prepovedanega političnega krila baskovske teroristične organizacije Eta. Ta se je sicer tik pred volitvami dokončno odpovedala nasilju za dosego baskovske neodvisnosti in tokratne volitve so bile prve, v katerih Eta ni odigrala pomembnejše vloge.

Volilna udeležba na tokratnih volitvah je bila po še nedokončnih podatkih nekoliko nižja kot na zadnjih leta 2008. Do 18. ure je namreč glas oddalo skoraj 58 odstotkov volivcev, medtem ko je bila pred tremi leti udeležba do te ure 60-odstotna.

Tako skoraj ni nobenega dvoma več, da bo na premierskem stolčku Joseja Luisa Zapatera nasledil 56-letni Rajoy, ki se bo moral odločno spopasti s krizo. Pred volitvami je napovedal nadaljevanje varčevanja in obenem sprejetje ukrepov za spodbuditev rasti in zaposlovanja.

Brezposelnost je v Španiji s skoraj 22 odstotki najvišja v Evropi, med mladimi pa jih je brez dela kar 45 odstotkov. Še leta 2007 je država beležila proračunski presežek, lani pa že 9,2-odstotni primanjkljaj.

Javni dolg glede na druge države v območju evra sicer ni zaskrbljujoče visok, je pa vrtoglavo visoka zadolženost zasebnega sektorja ter regij in mest.

Rajoy je pred volitvami dejal, da bodo "rezi potrebni povsod", razen pri pokojninah, sicer pa bo njegova prednostna naloga povrniti zaupanje v Španijo na mednarodnih finančnih trgih, da državi ne bi bilo treba zaprositi za mednarodno pomoč.

Ta teden je namreč donosnost na španske državne dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo desetih let presegla sedem odstotkov, kar ne omogoča več vzdržnega zadolževanja.

Z besedami "Španija izbira vlado, ki se bo morala spopasti s kriznim viharjem," so današnje volitve pospremili na naslovnici vodilnega levosredinskega časnika El Pais, medtem ko so v konservativcem naklonjenem časniku ABC zapisali, da Španija danes odloča o prihodnosti.