Španski primanjkljaj višji od načrtovanega

Prišli smo do zanimivega fenomena: vzrok za krizo, v kateri s(m)o se znašli posamezniki, podjetja in različne ustanove, lokalne skupnosti in države, je finančna kriza oziroma »vzrok za krizo je sama kriza«. Kar je zelo priročen izgovor, da samo malo požugaš bankam, jim hkrati daš nekaj sto milijard dolarjev, evrov in jenov ter čakaš, da se bo vse ostalo samo uredilo. A pomembno je razumeti, kateri so pravi vzroki za resnično globalno krizo v kateri smo se znašli, kajti poznavanje pravih vzrokov je ključ za prave aktivnosti. Vzrokov za krizo ni iskati v posameznikih, posameznih ustanovah in državah, ki so bile »grde in pokvarjene«, temveč so vzroki sistemski, kar pomeni, da je celoten – predvsem ekonomski – sistem deloval in deluje hudo narobe in to že dolgo. Poglejmo na kratko nekaj ključnih vzrokov: Finančne špekulacije in pretirano zadolževanje. O tem ni treba veliko pisati, ker je ta vzrok za krizo zdaj že široko prepoznan. Finančne špekulacije megalomanskih razsežnosti ob hkratnem obsežnem zadolževanju so »podrle prvo domino«. Privatizacija naravnih virov in javnih storitev. S privatizacijo naravnih virov (vode, zemlje, gozdov itd.) in javnih storitev (zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo) se je poudarek iz zadovoljevanja potreb ljudi prenesel na »potrebo« po dobičku. Vse več ljudi zato vedno težje dostopa do ključnih dobrin in storitev, kar pa dejansko slabi realno kupno moč široke populacije, s tem pa so ogrožena tudi podjetja, kar vodi v začaran krog – ki vodi navzdol. Komercializacija (trgovinizacija) družbe. Ker celotna družba vse bolj postaja trgovina, dobrine in storitve zgolj trgovsko blago in ljudje potrošniki (tudi kulture, zdravja, znanja itd.), se zaostruje tekmovanje na vseh družbenih področjih. Celotna industrija prepričevanja (marketing) je potrebna, da ljudje kupujejo ogromne količine stvari, ki jih sploh ne potrebujejo; na drugi strani pa ima vse več ljudi vse manj – kajti viri so vendarle končni in omejeni. Vse manj ljudi pa mora vse več delati, da dobički ostajajo visoki. Subvencije. Visoke subvencije (predvsem) ZDA in EU (okoli 350 milijard $ letno) svojim predvsem kmetijskim pridelovalcem dejansko uničujejo pravično svetovno trgovino in milijonom ljudi onemogočajo, da bi živeli od lastnega dela (revni kmetovalci preprosto ne morejo konkurirati pridelovalcem, ki prejemajo visoke državne subvencije). Korupcija. O korupciji se ne izplača zgubljati besed, le to, da se zaradi nje »izgubi« tudi več deset odstotkov javnega denarja, ki bi se ga dalo koristno uporabiti. Vse kar smo našteli (in sploh nismo našteli vsega) je vgrajeno v današnji ekonomski sistem in vse skupaj povzroča zdajšnjo krizo. Le temeljita preobrazba celotnega ekonomskega sistema je zato rešitev za vse hujše svetovne probleme; prava kriza bo namreč »zobe šele pokazala«.

po tem takem bo španija bankrotirala.ni ji pomoči!!!