Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je dejala, da bo poročilo o sodelovanju Srbije z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije "seveda negativno", da pa je odločitev o nadaljevanju pogajanj o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma odvisna od finskega predsedstva Evropske unije, držav članic in Evropske komisije.
Absolutno ni nikakršnih znakov, da Srbija sodeluje s haaškim sodiščem, je dejala tožilka ob prihodu, več o vsebini poročila pa pred začetkom srečanja s trojko EU in Srbije v Luxembourgu ni želela povedati.
Na podlagi tega poročila naj bi zunanji ministri držav EU v torek vnovič potrdili stališče, da Srbija pogajanj za sklenitev sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju ne more začeti, dokler ne bo dokazala, da v celoti sodeluje s haaškim sodiščem pri iskanju pobeglega generala Ratka
Mladića, obtoženega vojnih zločinov med vojno na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
Na dnevnem redu pogovora predsednika srbske vlade in visokih predstavnikov unije, t. i. trojke, ki jo sestavljajo predstavniki sedanje in prihodnje predsedujoče EU, Finske in Nemčije, ter evropski komisar za širitev Olli Rehn, bo tudi referendum o novi srbski ustavi. Ustavo je konec septembra sprejel srbski parlament in v preambuli opredeljuje, da je Kosovo "sestavni del Srbije, v okviru katere ima široko avtonomijo". Referendum je razpisan za 28. in 29. oktober, ustava pa bo veljavna, če jo bo podprlo 50 odstotkov volilnih upravičencev.
Medtem ko EU vztraja, da celostno sodelovanje s Haagom ostaja temeljni pogoj za odmrznitev pogajanj o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, pa naj bi srbski premier po poročanju srbskih medijev na srečanju z evropsko trojko vztrajal pri stališču, da bi bilo "zaradi dosežene stopnje sodelovanja Beograda s Haagom najbolje, če bi pogajanja nadaljevali", češ da "z vidika učinkov tega sodelovanja nobena druga vlada ni storila več od njegove".
Rehn: Po aretaciji hitra pot v EU
Pogajanja za sklenitev sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo se bodo začela isti dan, ko bo Srbija dokazala, da v celoti sodeluje s Haagom, je poudaril evropski komisar za širitev Olli Rehn. "Pomanjkanje napredka v pogajanjih je za nas vir frustracij, saj želimo, da bi Srbija v celoti izkoriščala svoje intelektualne in druge zmožnosti," je dejal. Ko bo Srbija izpolnila dobro znani pogoj za odmrznitev pogajanj in aretirala obtoženega generala Ratka Mladića, bo hitro napredovala na poti v EU, je zatrdil.
Konec Pakta stabilnosti
Pakt stabilnost za jugovzhodno Evropo bo sredi leta 2008 nehal delovati, je dejal njegov posebni koordinator Erhard Busek. Pakt so ustanovili, da bi pomagali pri obnovi držav, ki jih je prizadela vojna na tleh nekdanje Jugoslavije. Po mnenju Buseka pa je regija sedaj dovolj zrela, da lahko prevzame naloge, med katerimi je tudi preprečevanje sovraštva. “Delo Pakt stabilnosti se končuje. Regija je dovolj zrela, da prevzame vajeti,” je dejal.
Namesto Pakta stabilnosti bodo ustanovili neke vrste svet za regijsko sodelovanje, katerega glavne naloge bodo ustvarjanje pozitivnega gospodarskega ozračja in boj proti korupciji.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.