Osem ameriških vojakov je bilo ubitih, štirje pa so ranjeni, ko je južno od Bagdada eksplodiral avtomobil bomba. Malo pred tem je bil v raketnem napadu vzhodno od Bagdada ubit en ameriški vojak. Deseti ameriški vojak je bil ubit, eden pa ranjen v eksploziji obcestne bombe severno od Bagdada.
Premirje v Faludži
Poveljnik ameriških marincev Brennan Byrne je sporočil, da je bil z oblastmi v iraškem mestu Faludža dosežen dogovor, po katerem bodo marinci končali zasedbo in se v petek umaknili s položajev v tem mestu. Nadzor nad mestom naj bi prevzele novo oblikovane iraške varnostne sile, znane kot Zaščitna vojska Faludže (FPA). FPA bo sestavljalo okoli 1100 iraških vojakov pod vodstvom generala, ki je imel vodilni položaj v vojski tudi v režimu iraškega predsednika Sadama Huseina, je pojasnil Byrne. Sile naj bi sestavljali nekdanji iraški vojaki in policisti, podrejene pa bodo ameriški vojski.
Po besedah Byrnea se bodo marinci postopno umaknili s položajev v in okoli Faludže, medtem ko bodo pripadniki FPA napravili kordon okoli mesta, nato pa se počasi pomikali navznoter. "Načrtujemo, da bo pod nadzor FPA prešlo celotno območje Faludže," je pojasnil Byrne. "Faludža je iraški problem," je dodal.
V Faludži spet žrtve med Iračani
V ločenih incidentih v Faludži in sosednjem kraju Garma je bilo danes ubitih šest Iračanov, dva pa sta ranjena.
Štirje Iračani so bili po navedbah očividcev ubiti, dva pa ranjena, ko so se z avtomobilom peljali po eni od sosesk v Faludži in se znašli v navzkrižnem ognju med ameriškimi silami in uporniki. V kraju Garma, jugovzhodno od Faludže, pa sta bila dva Iračana ubita med ameriško racijo v več stanovanjih. Ameriška vojska je ob tem aretirala več ljudi.
Dodatna ameriška vojaška oprema v Bagdad
Ameriški predsednik George Bush je v napovedal ostrejši poseg v Faludži, ameriško obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da bodo v Irak poslali dodatno vojaško opremo. Po navedbah generala Johna Sattlerja iz osrednjega poveljstva ameriške vojske v Katarju naj bi v Irak napotili dodatne tanke in oklepna vozila, ki naj bi jih poslali na območje Bagdada in zahodno od prestolnice.
Slovesnost v Španiji
V Španiji so priredili posebno slovesnost, s katero so obeležili uradni konec svoje vojaške misije v Iraku. Slovesnosti na letalskem oporišču v bližini mesta Badajoz na jugozahodu države sta se udeležila tudi premier Jose Luis Rodriguez Zapatero in obrambni minister Jose Bono.
Španija je imela v Iraku 1300-članski kontingent. Zadnjih 260 vojakov iz tega kontingenta se je v domovino vrnilo v torek, v Iraku pa so ostali le logistični strokovnjaki, ki bodo v domovino poslali vojaško opremo. Zapatero je sicer v parlamentu dejal, da bo umik španskih vojakov iz Iraka dokončno sklenjen 27. maja.
Poljska bo zmanjšala svoj kontingent
Poljski kontingent v Iraku se bo po volitvah v tej državi "odločno" zmanjšal, je po srečanju s poljskim premierom Leszekom Millerjem in predstavniki poljske vojske v Varšavi povedal obrambni minister Jerzy Szmajdzinski. "Po neposrednih in svobodnih parlamentarnih volitvah v Iraku bomo prav gotovo odločno zmanjšali našo navzočnost, saj se bo takrat v državi spremenila politična situacija in najverjetneje bodo drugačna tudi varnostna vprašanja," je dejal Szmajdzinski. Točnih številk ni navedel.
Podpora Georgeu Bushu pada
Podpora iraški vojni v ZDA odločno pada. Kot je pokazala javnomnenjska raziskava, ki sta jo objavila ameriški časnik New York Times in ameriška televizija CBS News, se je ameriška podpora vojni v Iraku prvič po več mesecih spustila pod 50 odstotkov. Le 47 odstotkov Američanov je namreč še prepričanih, da je bila vojna v Iraku upravičena, medtem ko jih je pred mesecem dni tako mislilo še 58 odstotkov, decembra lani pa kar 63 odstotkov. 46 odstotkov vprašanih je v najnovejši anketi menilo, da ZDA ne bi smele začeti te vojne. Pred mesecem dni jih je tako odgovorilo le 37 odstotkov. Kar 58 odstotkov Američanov zdaj tudi meni, da rezultati vojne v Iraku ne upravičujejo izgube življenj ameriških vojakov.
Tudi podpora ameriškemu predsedniku Georgu Bushu je močno padla. Le 41 odstotkov vprašanih je pohvalilo način, s katerim se Bush spoprijema z iraškim vprašanjem, medtem ko jih je bilo še pred mesecem dni nad njim navdušenih 49 odstotkov, decembra lani pa 59 odstotkov. Splošno zadovoljstvo z delom ameriškega predsednika je padlo na 46 odstotkov, kar je najnižje od začetka njegovega mandata. Podpora Bushu je marca znašala 49 odstotkov, ob začetku vojne v Iraku marca 2003 je bila 71-odstotna, takoj po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 pa kar 89-odstotna. Kljub temu Bush v javnomnenjskih raziskavah še vedno vodi pred demokratskim predsedniškim kandidatom Johnom Kerryjem.
