Spletne goljufije so ob vse popularnejšem trgovanju s kriptovalutami močno poskočile. V zgolj prvih treh mesecih letošnjega leta so bili slovenski državljani ogoljufani za toliko, kot lani v celem letu. Za okoli dva milijona evrov. "V prvih treh mesecih letošnjega leta smo obravnavali več kot 50 tovrstnih primerov, s skupnim oškodovanjem več kot 1,9 milijona evrov," razlaga višji inšpektor iz Generalne policijske uprave David Gracer. To pomeni, da so goljufi, če bi računali povprečje, posameznika ogoljufali za okoli 40.000 evrov. Kako? Začne se z lažnimi spletnimi stranmi, na katerih obljubljajo hitre, visoke in varne donose. A tega ni, opozarjajo na policiji.
"Potrebno je vedeti, da kombinacija nekega varnega in pa visokega zaslužka v poslovnem svetu ni realna. Te spletne strani običajno promovirajo preko družabnih omrežij ali pa po elektronski pošti , potem pa v nadaljevanju s potencialnimi vlagatelji navezujejo stike," pojasnjuje Gracer. Bodisi preko spletnih klepetalnic in messengerja, bodisi preko telefona. Tovrstni klici postanejo vse bolj pogosti, sploh če jim date vtis, da vas nakup kriptovalut zanima. In ker večina ljudi ne ve, kako trgovanje preko spleta poteka, jim goljufi ponudijo, da to na daljavo preko vašega računalnika storijo oni.
"Oni se preko oddaljenega dostopa, teamviewerja, anydeska prijavijo na oddaljen dostop in pri tem, s to prijavo vprašajo našo stranko in naša stranka jim izda te varnostne elemente, ker verjame, da investira v legitimno kriptoborzo," razlaga Aleš Ritonja iz oddelka za prevare Nove KBM. "V nekaterih primerih celo storilci omogočijo izplačilo nekega manjšega dela dobička in s tem še okrepijo neko zaupanje vlagateljev," še doda Gracer. In ker verjamemo, vložimo še več. Nato pa se sledi denarja in goljufov običajno zabrišejo.
Zato v nobenem primeru ne dopuščajmo oddaljenega dostopa do našega računalnika, predvsem pa, nikomur ne izdajajmo varnostnih elementov ali številk naše bančne kartice. "Ko stranka enkrat izda svoje varnostne elemente za banka net ali izda varnostne elemente kartice, potem lahko goljufi načeloma prosto razpolagajo s temi sredstvi," še doda Ritonja. Vsakršno tovrstno goljufijo ali poskus goljufije prijavimo policiji.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.