Za položaj predsednika se poteguje šest kandidatov, sodeč po raziskavah javnega mnenja pa ima največ možnosti za zmago kandidat opozicijskih laburistov Luiz Ignacio Lula da Silva, znan zgolj pod imenom Lula. Prvič v zgodovini države, pete na sveta po površini in številu prebivalstva, bo prišla na volišča tudi velika večina žensk.
Lula je v predvolilni kampanji obljubljal, da bo rešil krizo v državi in predvsem oblikoval socialno partnerstvo. Zanj naj bi glasovalo okoli 49 odstotkov volilcev, za nekdanjega ministra za zdravje Joseja Serro, ki ga podpira dosedanji predsednik Fernando Henrique Cardoso, pa 22 odstotkov. Povsem mogoče je torej, da bo že v prvem krogu zmagal nekdanji sindikalist Lula, ki ga mnogi primerjajo s Poljakom Lechom Waleso.
Napovedi o zmagi opozicijske levice so kljub zagotovilom Lule, da bo v primeru zmage spoštoval obveznosti Brazilije do Mednarodnega denarnega sklada in drugih mednarodnih finančnih ustanov, povzročile precejšnje vznemirjenje na brazilskem finančnem trgu, povpraševanje po ameriškem dolarju se je povečalo, real pa je padel na najnižjo raven po letu 1994, ko je Brazilija v okviru protiinflacijskega programa uvedla novo denarno enoto, in je od začetka leta izgubil že 40 odstotkov svoje vrednosti.
Gospodarstveniki in tuji vlagatelji izražajo bojazen, da levica ne bo nadaljevala izvajanja stroge gospodarske politike dosedanjega predsednika Cardosa. Predvsem se sprašujejo, kako se bo, če bo zmagal, obnašal Lula - kot nekdanji radikalni sindikalist in prijatelj kubanskega voditelja Fidela Castra ali kot človek, ki je med predvolilno kampanjo zagovarjal vse bolj zmerna stališča.
Brazilija se sooča s številnimi gospodarskimi težavami, ki so v veliki meri posledica dejstva, da je njena največja zunanjetrgovinska partnerica sosednja Argentina, ki jo pretresa huda kriza. Brazilski javni dolg stalno narašča in je julija po podatkih brazilske centralne banke dosegel 60 odstotkov BDP. V začetku septembra je Brazilija z IMF sklenila dogovor o deblokadi posojila v višini 30 milijard dolarjev v prihodnjih 15 mesecih.
V državi se kopičijo tudi socialni problemi, saj pod stopnjo revščine živi kar četrtina prebivalstva, zlasti v velikih mestih. Država sicer zaradi svoje velikosti spada med velike gospodarske sile in dosega uspehe v znanstvenih raziskavah, vendar po drugi strani en odstotek prebivalstva nadzoruje 46 odstotkov obdelovalne zemlje.
V Sao Paolu bodo volitve potekale ob poostrenih varnostnih ukrepih, saj je guverner zvezne države Sao Paolo Benedeta de Silva zaradi groženj vodij trgovine z mamili zahteval pomoč zveznih enot.
Brazilija se razteza na površini 8,5 milijona kvadratnih kilometrov, kar je polovica površine celotne Južne Amerike, in ima 170 milijonov prebivalcev, od katerih jih kar 81 odstotkov živi v mestih. Prestolnica je Brasilia z dvema milijonoma prebivalcev, največji mesti pa sta Sao Paolo in Rio de Janeiro s po 18 oziroma 12 milijoni prebivalcev. V Braziliji živi največ katoličanov na svetu, kar 125 milijonov. Drugi krog volitev bo 27. oktobra.