Z 19 udarci zvonov so obeležili število let, ki je minilo od te najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva, ko sta 26. aprila 1986 ob 1.23 uri zjutraj odjeknili eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Pri tem je po uradnih podatkih umrlo 31 ljudi, v zraku pa je nastal smrtonosni radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo. Slovesnosti v Kijevu so se udeležili predstavniki mestnih oblasti ter svojci in prijatelji žrtev katastrofe. Spominske slovesnosti danes pripravljajo tudi v drugih mestih po državi.
Nova ukrajinska vlada, ki je oblast prevzela po lanski revoluciji, pa je ob obletnici tragičnega dogodka napovedala preiskavo porabe sredstev, ki jih je Ukrajina za reševanje posledic katastrofe prejela iz tujine.
Za posledicami katastrofalne nesreče naj bi sicer samo v Ukrajini umrlo 4400 ljudi. Na širšem območju pa naj bi sevanje iz Černobila prizadelo sedem milijonov ljudi. Med najbolj pogostimi boleznimi, ki naj bi jih povzročila černobilska katastrofa, so rak ščitnice in levkemija, druga rakasta obolenja in psihične težave.
Oblasti takratne Sovjetske zveze so po nesreči skrivale informacije ostalemu svetu, pa tudi lastnim državljanom. Ukrajinske varnostne službe so šele leta 2004 objavile tajne dokumente, ki kažejo na motnje v delovanju in kršitve varnostnih pravil v jedrski elektrarni, zaradi katerih je že veliko pred eksplozijo prišlo do uhajanja radioaktivnih snovi iz objekta.
Gladovna stavka v Novovoronežu
Iz ruskega kraja Novovoronež blizu meje z Ukrajino poročajo, da je skupina strokovnjakov, ki so pred 19 leti pomagali pri odpravi posledic černobilske katastrofe, danes začela gladovno stavko. Zahtevajo namreč, da jim vrnejo zdravstveno zavarovanje na enako raven, kot je bilo pred sporno reformo socialnega sistema v Rusiji, ki je pred časom povzročila množične proteste po vsej državi. Pri odpravi posledic černobilske nesreče je leta 1986 sodelovalo kakih 300 strokovnjakov iz jedrske elektrarne v Novovoronežu.
Nova vlada naročila preiskave
Namestnik ukrajinskega premiera Mikola Tomenko pa je v ponedeljek, dan pred 19. obletnico katastrofe, v Kijevu sporočil, da je zahteval preiskavo o morebitnem razsipavanju z več milijoni dolarjev tuje pomoči, ki je bila namenjena obvladanju posledic černobilske nesreče. Kot je povedal Tomenko, eden od voditeljev v novi ukrajinski vladi, ki je oblast prevzela po lanski, t. i. oranžni revoluciji, je uradno zahtevo po preiskavi že poslal na generalno tožilstvo.
Po Tomenkovih besedah je vladna agencija, pristojna za vzdrževanje pokrova iz betona in železa, s katerim so pokrili poškodovani reaktor černobilske elektrarne, porabila več milijonov dolarjev tuje pomoči za najemanje svetovalcev, namesto da bi vzdrževala pokrov. Pokrov, ki je v Ukrajini znan kot "sarkofag", je v slabem stanju, saj se deli njegove strehe udirajo.
Po mnenju Tomenka bi bilo potrebno preiskati tudi morebitne poneverbe okoli 500 milijonov dolarjev tuje pomoči, ki jih je Ukrajina prejela po katastrofi leta 1986. Ureditev računovodskih knjig černobilske elektrarne je po mnenju Tomenka nujna, da bi se lahko v letu 2006 začelo tuje financiranje za gradnjo novega protisevalnega ščita.
Ukrajina je sicer leta 2000 ustavila zadnji še delujoči reaktor černobilske elektrarne v zameno za obljube zahodnih držav o skoraj milijardi dolarjev finančne pomoči. Ta sredstva pa niso bila nikoli izplačana. Predstavnik državne družbe, pristojne za zaprtje černobilske elektrarne, Semjon Štein, pa je minuli teden posvaril, da se nuklearka zaradi velikih dolgov sooča z morebitno nevarnim prenehanjem dobave energije.
Omenjena družba namreč dolguje več kot šest milijonov dolarjev za plače, neporavnane račune za elektriko, plin, gorivo in transport. Štein je ob tem izpostavil, da bi bilo lahko prenehanje dobave elektrike in plina nevarno, saj bi lahko privedlo do "luknje" v jedrski varnosti.
