FOTO: Namesto zida padle domine

V Nemčiji in tudi drugod po Evropi so na različne načine obeležili 20. obletnico padca berlinskega zidu, ki velja za najbolj izrazit simbol konca komunističnih režimov v Vzhodni Evropi. Vrhunec slovesnosti in dogodkov ob 20. obletnici prelomnega dogodka je bilo praznovanje pri Brandenburških vratih v Berlinu. Kljub dežju se je na prizorišču zbrala nepregledna množica.

Nemška kanclerka Angele Merkel se je na začetku sprehodila čez most, ki je 9. novembra 1989 postal prva odprta meja. Spremljala sta jo nekdanji sovjetski predsednik Michail Gorbačov ter nekdanji vodja opozicije in nekdanji poljski predsednik Lech Walesa. Slovesnosti se ob številnih dugih visokih gostih udeležil tudi slovenski premier Borut Pahor.

Merklova in Gorbačov pod istim dežnikom

Danes je Merklova Gorbačovu, s katerim sta se stiskala pod skupnim dežnikom, dejala, da je bil on tisti, ki "je pogumno omogočil, da so se nekatere stvari zgodile", ki so nato omogočile demokratične spremembe. "In to je bilo mnogo več, kot smo pričakovali," je dejala Merklova.

Nemška kanclerka je pozdravila tudi Waleso in njegovo gibanje Solidarnost, ki je bilo eno najbolj zaslužnih za propad komunizma v Evropi. Kot je dejala, je bilo njegovo delo "ogromna vzpodbuda" Vzhodnim Nemcem. Prečkanja mostu na Bornholmerjevi cesti se je sicer danes udeležil tudi Walesa.

Merklova je izpostavila, da združitev Nemčije, do katere je prišlo po padcu berlinskega zidu, "še vedno ni popolna". Vzhod Nemčije še vedno precej zaostaja za zahodom, predvsem v gospodarskem smislu. To se vidi predvsem v stopnji brezposelnosti, ki je na vzhodu dvakrat višja od tiste na zahodu. "Ta problem bomo morali rešiti, če želimo doseči enako kakovost življenja," je dejala nemška kanclerka.

V Berlinu pomembni politiki

"Svoboda ne nastane sama po sebi, zanjo se je treba boriti," je na slovesnosti pod Brandenburškimi vrati poudarila Merklova. Da so nemci obeležili res nekaj pomembnega, je kazalo tudi dejstvo, da so v Berlin prišli pomembni politiki. Tako je bilo moč videti ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ameriško zunanjo ministrico Hillary Clinton in britanskega premierja Gordona Browna, medtem ko je ameriški predsednik Barack Obama zbrano množico nagovoril prek videa.

'Padec berlinskega zidu pomemben tudi za Slovenijo'

Padec berlinskega zidu na današnji dan pred 20 leti je dogodek zgodovinskega pomena tudi za Slovenijo, poudarjajo na zunanjem ministrstvu. Takrat se je namreč v vrtincu geopolitičnih sprememb pokazala kombinacija možnosti, v katerih se je dalo uresničiti slovenske ambicije po življenju v samostojni in neodvisni državi, izpostavljajo.

Padec berlinskega zidu je bil velika in pomembna prelomnica v mednarodni skupnosti, ki je imela daljnosežne posledice, poudarjajo na MZZ v sporočilu za javnost. V nekdanji socialistični blok so spremembe prinesle parlamentarno demokracijo, politični pluralizem in tržno gospodarstvo kot tiste elemente, ki določajo sodobne družbe. To pa je dalo velik zalet novo nastalim državam in njihovemu prispevku k preoblikovanju širše Evrope in globalne mednarodne skupnosti, poudarjajo na ministrstvu.

Kot dodajajo, je to zgodovinsko priložnost izkoristila tudi Slovenija. Vzpostavila se je kot priznan, sprejet in uspešen igralec v mednarodni skupnosti, s tem pa se je enakopravno in v prvih vrstah vključila v tok zgodovinskih sprememb, še navajajo.

Zid, ki je ločeval Zahod in Vzhod

Berlinski zid je znotraj same Nemčije poleg tega tlakoval pot združitvi tedaj ločene države, ki je bila uradno zaključena oktobra 1990. Padec berlinskega zidu, ki je za močan simbol delitve med Vzhodom in Zahodom veljal vse od svoje postavitve leta 1961, je predstavljal vrhunec v nizu dogodkov leta 1989, ki so naznanjali propad komunističnih držav. 

Tudi v sami Nemški demokratični republiki (NDR) so se znanilci mirne novembrske revolucije pojavili že v začetku leta. Tako protesti kot prebegi na Zahod, ki so odražali nezadovoljstvo Vzhodnih Nemcev z razmerami v državi, pa so vse bolj množični postajali v mesecih pred padcem berlinskega zidu. Berlinski zid, ki je v dolžino meril več kot 155 kilometrov, je ljudem preprečeval, da bi zbežali na kapitalistični Zahod. V poskusu prebega na drugo stran naj bi umrlo več kot 100 ljudi.

Nekateri bi znova zgradili berlinski zid

Vsak osmi prebivalec vzhodnega ali zahodnega dela Nemčije pa si 20 let po padcu berlinskega zidu želi, da bi ga čim prej znova postavili. V raziskavi za časnik Leipziger Voklszeitung se je za to izreklo 12 odstotkov vprašanih. 79 odstotkov jih je bilo nasprotno mnenja, da je bil padec zidu 9. novembra 1989 srečen dan za vse Nemce.

Med vprašanimi v anketi jih devet odstotkov o padcu berlinskega zidu ni imelo nobenega mnenja ali o tem ni želelo izreči. Med tistimi, ki so naklonjeni ponovni postavitvi zidu, jih 13 odstotkov živi na vzhodu Nemčije, 12 pa na zahodu. Vnovični postavitvi zidu so naklonjeni predvsem brezposelni, delavci in volivci Leve stranke.

Glede na omenjeno raziskavo dve tretjini Nemcev (66 odstotkov) menita, da je bila ponovna združitev Nemčije uspešna. 87 odstotkov vprašanih je dejalo, da jim gre v združeni Nemčiji dobro. Tretjina vprašanih (35 odstotkov) pa je ob tem prepričana, da je danes več krivic kot pred padcem zidu. Vsak četrti (24 odstotkov) pa je dejal, da je od padca zidu njegov življenjski standard padel. Leipziški institut za tržne raziskave je raziskavo opravil konec oktobra med 1008 odraslimi Nemci.