Spomin na vojne grozote

Predsednik regionalne baskovske vlade Juan Jose Ibarretxe je ob tej priložnosti od osrednje vlade v Madridu zahteval, naj se Baskom opraviči za napad, za katerim naj bi stal tedanji španski diktator general Francisco Franco, ter obsodi Francovo vladavino.

Na mestni hiši v Guernici so danes zaplapolale baskovske zastave, nekateri prebivalci pa so svoje balkone ovili v črno barvo žalovanja. Tekom dneva lokalne oblasti načrtujejo slavnostno mašo, koncert in polaganje vencev žrtvam napada. Slovesnosti se bodo udeležili tudi dobitnik Nobelove nagrade za mir iz leta 1980, Adolfo Perez Esquivel, ter predstavniki Coventryja, Dresdna, Hirošime, Varšave in Volgograda - mest, ki so jih prav tako prizadeli letalski napadi. Na žalost baskovske regionalne vlade pa Baskom ni uspelo prepričati vlade v Madridu, naj jim za to priložnost posodi mojstrovino Pabla Picassa, ki prikazuje tragični dogodek, ki ga danes obeležujejo - sliko Guernica.

Pozno popoldne 26. aprila 1937 so nad mestece v španski regiji Baskiji prihrumela nemška bojna letala, odvrgla več tisoč bomb, ki so jih pospremila s streli mitraljezov, ter s tem porušila tri četrtine Guernice, ki je takrat štela kakih 6000 prebivalcev. Namen napada in število žrtev, ki ga je zahteval, sta še danes predmet razprav zgodovinarjev, ocene krvnega davka napada pa se gibljejo med 300 in 1000. Mesto Guernica je danes obnovljeno, v njem pa prebiva kakih 15.000 ljudi.

Španski nacionalisti pod vodstvom generala Franca so po napadu odgovornost za požare, ki so se razplamteli ob eksplozijah številnih bomb, podtikali svojim nasprotnikom v španski državljanski vojni (1937-1939), republikancem, odgovornost za napad pa pripisali Nemcem.

Kmalu po napadu je sloviti španski slikar Pablo Picasso za motiv slike v španskem paviljonu na svetovni razstavi leta 1937 v Parizu izbral prav napad na Guernico ter naslikal 3,5 metra visoko in 7,8 metra široko podobo, ki še danes opominja na grozote vojne. Za številne Baske je slika pomemben simbol njihove identitete, zato si je baskovska regionalna vlada prizadevala, da bi lahko delo ob obletnici napada, ki ga prikazuje, razstavili v muzeju Guggenheim v Bilbau. Vendar v madridskem muzeju Reina Sofia, kjer je umetnina našla stalni dom, trdijo, da je slika zaradi številnih potovanj v preslabem stanju, da bi jo lahko še kdaj premikali. Prošnjo Baskov so zato zavrnili.