V podružnici nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen je potekala spominska slovesnost ob 61. obletnici osvoboditve taborišča.
Manjšim slovesnostim pred nacionalnimi spominskimi ploščami je sledila osrednja komemoracija, ki je bila letos posvečena še posebej trpljenju žensk med drugo svetovno vojno.
V Mauthausnu je po navedbah generalne sekretarke avstrijskega sklada za odškodnino žrtvam nacizma Hannah Lessing trpelo približno 8500 zapornic, med katerimi so bile tudi borke različnih osvobodilnih gibanj. "Rada bi spomnila na usodo žensk, ki so izginile, ki so bile umorjene," je dejala Lessingova, ki je svojo staro mamo izgubila v koncentracijskem taborišču v Auschwitzu.
Trpljenje milijonov žensk in njihova vloga v odporu nacizmu je bilo mnoga leta zamolčano, čeprav so šle ženske v taboriščih skozi enak pekel kot moški, je poudarila Lessingova in spomnila tudi na spolno zlorabo, katere žrtve so bile številne ženske. Pri tem je dodala, da so imele ženske na voljo posebno izbiro: "ali umreti, ali pa prodajati svoje telo".
Na slovesnosti, ki se jo je udeležilo okoli 12.000 ljudi, so v spomin na trpljenje žensk v Mauthausnu odkrili tudi spominsko ploščo, ki je delo hrvaške kiparke. Komemoracije so se udeležile delegacije iz kar 70 držav, med njimi tudi iz Slovenije.
V taborišču je bilo zaprtih 4153 Slovencev
V nekdanjem taborišču Mauthausen, ki je bilo eno najhujših nacističnih koncentracijskih taborišč v Evropi, je bilo od vzpostavitve leta 1938 zaprtih preko 200.000 ljudi. Med njimi je trpelo tudi 4153 Slovencev, od katerih jih je po nepopolnih podatkih 1500 tam tudi umrlo. Sicer se iz Mauthausna po navedbah zgodovinarjev skupno ni vrnilo najmanj 100.000 ljudi. Zadnje likvidacije so nacisti izvajali še 5. maja 1945, neposredno pred osvoboditvijo tega zloglasnega taborišča.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.