Američani obeležujejo tretjo obletnico terorističnih napadov na ZDA, ki so zahtevali skoraj 3000 življenj, zadali hud udarec gospodarstvu in spremenili svet.
Ameriški predsednik George Bush je v današnjem govoru, ki so ga prenašale radijske in televizijske postaje, napovedal, da so ZDA odločene, da bodo ostale v ofenzivi in zasledovale teroriste povsod, kjer se urijo, počivajo ali se poskušajo pognati korenine. Obletnice najhujših terorističnih napadov v ZDA se je spomnil tudi demokratski predsedniški kandidat John Kerry, ki je zagotovil, da bo svoboda zmagala nad terorizmom.
" Boj proti terorizmu smo vodili v gorah Afganistana, v srcu Bližnjega vzhoda, na afriškem rogu, na Filipinskem otočju in v spečih celicah v naši državi," je dejal George Bush v nagovoru narodu v ovalni pisarni Bele hiše.
Busha so obkrožali dve deklici in starši žrtev napadov na Svetovni trgovinski center v New Yorku in Pentagonu v Washingtonu.
Demokratski predsedniški kandidat pa je poudaril, da so 11. septembra in naslednje dni vsi lahko spoznali, kakšen je ameriški duh. "Prav ta duh nas je vodil v boju proti teroristom in nas prepričal, da bo svoboda zmagala," je dejal John Kerry.
Newyorški župan Michael Bloomberg in guverner države New York George Pataki sta že avgusta predstavila predviden urnik spominskih slovesnosti pri WTC, ki so se začele zjutraj ob 8.46, natanko ob času, ko je prvo od ugrabljenih letal treščilo v stolp WTC. Slovesnost se je začela z minuto molka in zvonenjem cerkvenih zvonov po mestu.
Družinski člani umrlih so se lahko tudi spustili na dno gradbišča, kjer zdaj postavljajo temelje za nove stolpnice in spominski park, ter položili cvetje. Slovesno prebiranje 2749 imen so trikrat prekinili z minuto molka, in sicer ob urah, ko je v WTC treščilo drugo letalo in ko sta se eden za drugim podrla oba stolpa. Zvečer pa se bosta vnovič prižgala reflektorja, ki vsako leto z žarkoma svetlobe v nebo simbolizirata porušena stolpa. Na tem mestu bodo v naslednjih 10 letih zgradili najvišjo stolpnico na svetu, poimenovano "Stolp svobode". Temeljni kamen je že položen.
Slovesnosti so potekale tudi v Pentagonu in na polju v Pensilvaniji, kjer sta strmoglavili še dve od skupaj štirih ugrabljenih potniških letal 11. septembra. Organizacija Združenih narodov, ki je napade na ZDA leta 2001 obravnavala kot napade na celotno mednarodno skupnost, do sredine tedna še ni imela predvidenih posebnih slovesnosti. Veliko dobre volje mednarodne skupnosti je namreč z leti enostranskih potez Busheve administracije in z vojno proti Iraku sčasoma izpuhtelo.
Končali preiskavo o ozadju napadov
Komisija je odgovornost za slabo pripravljenost pred terorističnimi napadi porazdelila na več administracij, kar je nekoliko razvodenelo trditve nekdanjega protiterorističnega koordinatorja Bele hiše Richarda Clarkea in drugih kritikov Busheve administracije, da se niso dovolj posvečali nevarnosti terorizma in so raje gledali na svet z očmi iz časov hladne vojne.
Reforma obveščevalnih agencij
Šele po treh letih se v ZDA pripravljajo na resne spremembe v načinu delovanja obveščevalnih agencij, kar je predlagala komisija 11. septembra. Reforme imajo možnost za uspeh le, če se začnejo sprejemati pred volitvami, ker se jim bo washingtonska birokracija brez javnega pritiska na politike v strahu za svoj položaj uprla. Senatorja John McCain in Joe Lieberman sta zato nekaj dni pred obletnico 11. septembra vložila predlog zakona o reformah, med katerimi je najbolj občutljiva ustanovitev položaja nacionalnega direktorja obveščevalnih dejavnosti, ki bi prevzel popoln nadzor nad obveščevalno agencijo CIA in 14 drugimi agencijami za tovrstne dejavnosti, ki so razdeljene po različnih ministrstvih. Podoben zakonski predlog bo kmalu vložen tudi v predstavniškem domu.