Spominska slovesnost je potekala v izjemno strogih varnostnih pogojih, pri spomeniku ob münchenskem stadionu pa se je na pobudo Izraelske atletske zveze zbralo 80 povabljenih gostov. "Slik ne bomo nikoli pozabili. Spomin na 1972 nas še vedno pretrese," je povedal izraelski veleposlanik v Nemčiji Shimon Stein.
Območje srečanja je bilo hermetično zavarovano, vse udeležence so temeljito pregledali, po zraku pa je krožila kopica policijskih helikopterjev. Poleg uradnih predstavnikov Evropske atletske zveze (EEA), organizacijskega odbora evropskega prvenstva in izraelskega veleposlaništva se je komemoracije udeležilo tudi 23 svojcev žrtev. Veliko od njih je mesto atentata prvič videlo v živo. "Ne bomo ne pozabili ne oprostili," je Ankie Spitzer dejala gostom slovesnosti. Tragične dogodke iz leta 1972 je morala doživeti iz neposredne bližine; njen mož Andreas Spitzer, ki je na igrah sodeloval kot sodnik, je v napadu izgubil življenje. "Reševalna akcija nemške policije je bila popolnoma zgrešena," je ostro kritizirala.
Jutro, 5. septembra 1972, je pretreslo ves svet. Skupina Palestincev je ob zori napadla izraelske športnike in trenerje. Enota Črni september je vdrla v olimpijsko vas in v izraelski hiši številka 31 na ulici Conolly zajela talce ter zahtevala izpustitev dvestotih zaprtih rojakov iz izraelskih zaporov.
Igre so bile ob 15.38 uri prekinjene, zahtevam Palestincev pa niso ugodili, čeprav so ti medtem ubili dva talca. V poskusu reševanja je v nočnih urah umrlo devet Izraelcev, en policist in vseh pet ugrabiteljev. Igre so se po 34 urah nadaljevale. Dramatično dogajanje so spremljale tudi televizije po vsem svetu.
Trideset let pozneje je Alex Averbuch v Münchnu z zmago v skoku s palico osvojil prvo izraelsko odličje na evropskih atletskih prvenstvih in orkester je na podelitveni slovesnoti na olimpijskem stadionu zaigral izraelsko himno.
