Zdi se, da so mednarodni sporazumi, ki podpirajo jedrsko razoroževanje in neširjenje jedrskega orožja ter prepovedujejo vsakršne jedrske poizkuse, na robu propada, je v govoru poudaril župan Nagasakija. Med drugim je kritiziral tudi lanskoletno sporno revizijo ameriške jedrske politike, v okviru katere so ZDA načrtovale razvoj novih atomskih bomb, s katerimi bi bilo mogoče uničiti podzemne tarče. Kljub temu pa do največje japonske zaveznice ni bil tako kritičen kot pred tremi dnevi župan Hirošime. Ta je na slovesnosti ob obletnici jedrskega napada na Hirošimo namreč dejal, da Washington obožuje "jedrsko orožje kot Boga" in s tem ogroža svetovni mir.
V eksploziji plutonijeve bombe je pred 58 leti v Nagasakiju umrlo približno 70 tisoč ljudi, 74 tisoč pa je bilo ranjenih. Preživeli so kasneje povedali, da so ljudje, ki so bili pred napadom okoli njih, izginili. Radioaktivno sevanje je v krogu enega kilometra od središča eksplozije povzročilo takojšnjo smrt, pri drugih ožarčenih pa hude opekline, boleče hiranje, rakava obolenja in spremembe dedne zasnove.
Mestno zemljišče je bilo nevarno radioaktivno še mnoga leta po eksploziji. Še desetletja pozneje se zaradi radioaktivnosti pojavljajo bolezni in rojevajo prizadeti otroci. Samo letos je v Nagasakiju zaradi posledic žarčenja atomske bombe umrlo 2692 ljudi, s čimer je skupno število smrtnih žrtev v tem mestu naraslo na 131.885.