Dve ameriški letali sta davi več ur napadali talibanske položaje v vasi Tah Herš v bližini frontne črte severno od Kabula, je poročala francoska tiskovna agencija AFP, ki navaja, da sta letali, ki sta napadali z velike višine, odvrgli najmanj 16 bomb in zadeli vsaj eno večjo stavbo v vasi. Iz središča vasi se vali dim, ki je po eksplozijah kmalu prekril bližnjo okolico. Najmanj dve bombi pa sta padli blizu letališča v Kabulu, talibani pa so s protizračno obrambo streljali na dve letali, ki sta preletavali prestolnico.
Afganistanski veleposlanik v Pakistanu Abdul Salam Zaif je zatrdil, da so njihove sile v provinci Gazni v osrednjem Afganistanu sestrelile ameriški helikopter, umrlo pa naj bi približno 50 ameriških vojakov. Helikopter naj bi sodeloval v napadu na mesto Navur na severu te province, je poročala afganistanska tiskovna agencija AIP. Po navedbah AIP so že našli razbitine helikopterja.
Podobno trdi tudi talibanski minister za izobraževanje Amir Han Mutaki. Prvi helikopter naj bi strmoglavil iz neznanih razlogov, drugega pa naj bi talibani sestrelili. Pentagon je pred tem priznal, da so zaradi slabega vremena nad Afganistanom izgubili helikopter, štiri ranjene vojake pa je po ameriških navedbah rešil drug helikopter. Pentagon pogreša tudi letalo brez posadke, navedbe talibanov pa je odločno zanikal. Talibani sicer trdijo, da so doslej v Afganistanu sestrelili skupaj sedem ameriških letal in helikopterjev.
Z meje med Pakistanom in Afganistanom prihajajo poročila, da je v Afganistan vstopilo kakih 1000 Pakistancev, ki se želijo boriti na strani talibanov. Kot je sporočil predstavnik pakistanskega gibanja TNSM, ki se zavzema za strogo upoštevanje islamskih zakonov, je iz Badžaura na severozahodu Pakistana v Afganistan v soboto prispelo približno 1000 pakistanskih prostovoljcev, še ena skupina pa naj bi prišla v nedeljo. Že pred tem je talibanom na pomoč priskočilo 2200 pakistanskih borcev.
Pentagon je odredil uporabo dodatnih izvidniških letal, ki bi posredovala podatke o krajih vojaških in drugih objektov v Afganistanu, med drugim naj bi tokrat prvič uporabili letala vrste global hawk, ki so sposobna narediti posnetke objektov z velike razdalje.
Osama bin Laden obtožuje Združene narode
Glavni osumljenec za teroristične napade 11. septembra v ZDA Osama bin Laden je v video sporočilu, ki ga je delno objavila arabska televizija Al-Džazira, Združene narode obtožil, da podpirajo vojno proti Afganistanu, "v kateri bombardirajo in morijo nedolžen afganistanski narod brez kakršnegakoli dokaza o njegovi krivdi." ZN so sredstvo za zločine proti muslimanom, arabski voditelji, ki sodelujejo z ZN pa so brezverniki, je še dejal Bin Laden. "Vsak dan nas pobijajo, ZN pa ne mignejo niti s prstom," je še dejal bin Laden in dodal, da "so tisti, ki želijo naše težave rešiti v okviru ZN, hinavci, saj naše težave izvirajo iz ZN."
"Osama bin Laden je govoril pod precejšnjim pritiskom in iz obupa," je neimenovani visoki uradnik Bele hiše danes komentiral video sporočilo z najnovejšimi bin Ladnovimi izjavami. Podobnega mnenja je tudi britanski minister za evropske zadeve Peter Hain, ki je izjave ocenil za "blodnje iz obupa". "Talibani, ne pa Zahod ali ZN, so odgovorni za razmere v Afganistanu," je še dejal Hain, ki je dodal, da omenjeni video posnetek priča o popolni osamitvi in obupu bin Ladna.
Evakuacija talibanskega nasprotnika
Afganistanski veleposlanik v Pakistanu Abdul Salam Zaif je potrdil, da so Američani s helikopterjem evakuirali nekdanjega afganistanskega zunanjega ministra in vplivnega paštunskega voditelja Hamida Karzaja. Zaif je zatrdil, da so talibani prijeli 25 Karzajevih sodelavcev in tri že obesili. Dodal je, da so doslej v Afganistanu sestrelili sedem ameriških letal in helikopterjev. Afganistanska tiskovna agencija AIP je navedla, da so talibani v četrtek ujeli tudi Karzaja, ki naj bi ga nato neuspešno skušala rešiti dva ameriška helikopterja, vendar je njegov brat to takoj zanikal. Karzaj, ki je blizu krogom nekdanjega afganistanskega kralja Mohameda Zaherja Šaha, je prejšnji teden skrivaj prispel v Afganistan, kjer naj bi poskušal povzročiti padec talibanskega režima v okolici Kandaharja.
Pakistanski predsednik o begunskem vprašanju
Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je glede afganistanskih beguncev dejal, da Pakistan nima namena odpreti svoje meje, saj mu v tem primeru grozi prihod dveh ali treh milijonov ljudi. Po Mušarafovih besedah si bo Pakistan prizadeval za postavitev begunskih taborišč in zdravstvenih centrov v samem Afganistanu. Po začetku krize, ki so jo povzročili teroristični napadi v ZDA 11. septembra, je Pakistan zaprl mejo za begunce, razen za najbolj prizadete in tiste z veljavnimi dokumenti. Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je po napadih v ZDA najmanj 80.000, bolj verjetno pa celo 130.000 ljudi, na skrivaj zapustilo Afganistan, še navaja AFP.
Uspehi Severnega zavezništva
Skupina opozicijskega Severnega zavezništva je sporočila, da je zasedla območje na severu Afganistana, ki je bilo doslej v rokah talibanov. Po navedbah predstavnika Severnega zavezništva naj bi se kakih 800 talibanov med bitko umaknilo z območja Ak Kupruk, ki leži kakih 70 kilometrov južno od strateško pomembnega mesta Mazar-i-Šarif.
Predstavnik zunanjega ministrstva afganistanskega opozicijskega Severnega zavezništva pa je sporočil, da so njihove sile v nočnih spopadih zajele 200 talibanov, 800 pa naj bi se jih predalo, med njimi več talibanskih vojaških poveljnikov. V spopadih naj bi bilo ubitih približno 80 talibanov.
V pokrajini Balh na severu Afganistana so celo soboto potekali siloviti spopadi med talibani in Severnim zavezništvom za okrožje Ak Kupruk, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tiskovni predstavnik poveljnika Severnega zavezništva Mohameda Ate je okoli poldneva sporočil, da so odbili prvi protinapad talibanov, v kratkem pa jih pričakujejo še več. Talibanski veleposlanik v Pakistanu Abdul Salam Zaif pa je zvečer zatrdil, da so talibanske sile v protiofenzivi znova zasedle območje, pri tem pa naj bi padlo veliko opozicijskih vojakov.
Ak Kupruk leži 70 kilometrov južno od strateškega mesta Mazar-i-Šarif na severu države, ki ga želijo zavzeti opozicijske sile. Zavzetje Mazar-i-Šarifa, ki so ga talibani zasedli leta 1998, je ključnega pomena za vojaški uspeh Severnega zavezništva, saj bi si opozicija s tem zagotovila oskrbovalne poti iz Uzbekistana, ameriška vojska pa bi lahko na območju postavila vojaška oporišča za operacije drugod v Afganistanu.
Talibani izpustili francoskega novinarja
Talibani so izpustili francoskega novinarja Michela Peyrarda, ki so ga 9. oktobra prijeli blizu Džalalabada, potem ko je dva dni po začetku ameriških vojaških napadov, oblečen v žensko, nezakonito vstopil v državo. Ob meji z Afganistano ga je sprejel francoski veleposlanik v Islamabadu Yannick Gerard. Francoski novinar je ob prihodu v Pakistan dejal, da se počuti dobro in da so se talibani do njega obnašali korektno. 44-letni dopisnik tednika Paris Match je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sicer izrazil zaskrbljenost nad usodo pakistanskih novinarjev Irfana Kurešija in Mukarama Hana, ki ju talibani še vedno zadržujejo, ter hkrati izrazil upanje, da ju bodo kmalu izpustili. Peyrarda so talibani zajeli skupaj s tema pakistanskima novinarjema.
Talibanske oblasti so po poročanju afganistanske tiskovne agencije AIP tuje novinarje zopet opozorile, naj nezakonito ne vstopajo v Afganistan. Kot je za AIP povedal vodja talibanskih obveščevalnih služb v Džalalabadu mula Tadžmir Džavad, imajo talibani informacije, po katerih naj bi ameriška osrednja obveščevalna agencija CIA in britanske obveščevalne agencije v Afganistan pošiljale vohune, ki se izdajajo za novinarje. Vsi predstavniki medijev, ki nezakonito vstopajo v Afganistan, bodo obtoženi vohunjenja in obsojeni, je še dejal mula Džavad.
