Tujina

Spor med Prodijem in Berlusconijem

Atlanta, 10. 06. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Reuters/STA
Komentarji
0

Italijanski premier Berlusconi in predsednik Evropske komisije Prodi sta se na vrhu skupine G-8 v ZDA sprla glede vloge Evropske centralne banke.

Silvio Berlusconi je jasno in glasno povedal svoje mnenje (Foto: Reuters)
Silvio Berlusconi je jasno in glasno povedal svoje mnenje (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Berlusconi je javno kritiziral politiko ECB in močan evro, češ da "povzročata, da izdelki, kupljeni v dolarjih, postajajo dražji, izvoz pa je otežen" . Prodi pa je nato na novinarski konferenci branil "neodvisnost ECB kot ključnega dejavnika ekonomske politike Evropske unije".

Znižanje obrestnih mer od ECB najbolj zahtevajo Nemčija, Francija in Italija, ki se ubadajo s proračunskimi primanjkljaji in kršijo pakt o stabilnosti in rasti.

Italijanski premier je na okrogli mizi o razmerah v svetovnem gospodarstvu dejal, da je ECB odgovorna za precenjenost evra glede na dolar in se zavzel za to, da bi ob svetu ECB oblikovali še politični odbor, ki bi sodeloval pri odločanju o znižanju obrestnih mer. Svoje stališče je Berlusconi nato pojasnil še na novinarski konferenci in dejal, da je le spregovoril o "hipotezi, ki kroži v EU in o kateri je že govoril tudi francoski gospodarski minister Nicolas Sarkozy.

Ta se je zavzel za možnost oblikovanja "evropske gospodarske vlade", ki bi bila sogovornik ECB. "Zdi se nujno, da bi ECB dobila širšo nalogo, kot jo ima sedaj, to je nadzor inflacije, saj v razmerah, ko je gospodarska rast nizka ali stagnira, težava ni v višanju cen, temveč v rasti," je pojasnil Sarkozy.

Prodi je po drugi strani zatrdil, da ni "nobenega očitnega dokaza, da je visok tečaj evra negativen dejavnik". "Močan evro pomaga držati inflacijo pod nadzorom, je moje stališče," je dejal predsednik komisije Prodi, sicer Italijan in Berlusconijev politični nasprotnik.

Srečanje G-8 se končuje

Skupina G-8 (foto Reuters)
Skupina G-8 (foto Reuters) FOTO: Reuters

Na tokratnem vrhu, ki se bo končal danes, so voditelji sedmih industrijsko najrazvitejših držav sveta in Rusije G-8 med drugim poskušali postaviti smernice za prihodnost Iraka in izrazili zadovoljstvo ob sprejemu nove iraške resolucije. Prav tako so se pogovarjali o položaju na Bližnjem vzhodu ter o boju proti lakoti, aidsu, revščini in otroški paralizi.

Voditelji so pozornost posvetili tudi jedrskemu orožju. Potrdili so načrt, s katerim bi preprečili širitev jedrskega orožja. Združene države Amerike, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Kanada in Rusija so namreč enoglasno sprejele prepoved premestitve tehnologije in opreme, s katerimi bi v svojih jedrskih objektih prenehali plemenititi uran. Pri tem so izpostavili problem Severne Koreje in Irana.

Kot je dejal Berlusconi, so razpravljali tudi o moči kitajske ekonomije, ki ni omejena z zakoni kot ekonomija zahodnih držav. "Sklenili smo, da se ne smemo bati Kitajske, saj je tam trg zelo velik. Izpostavili smo idejo, s katero bi v G-8 vključili še Kitajsko in Indijo in tako ustanovili G-9 ali G-10", je še povedal italijanski premier.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.