O pripravah na podpis sporazuma v vrednosti 40 milijard dolarjev je v soboto javnost obvestil iraški veleposlanik v Moskvi Abas Halaf, v nedeljo pa je podatek potrdil svetovalec ruskega premiera Oleg Buklemešev.
S sporazumom, ki bi lahko zapletel ameriške načrte o zrušenju režima iraškega predsednika Sadama Huseina, bosta Rusija in Irak vzpostavila petletno sodelovanje na področjih naftne proizvodnje, električne energije in železnic. Sporazum so poimenovali "dolgoročni program za trgovinski in poslovni razvoj ter za industrijsko, znanstveno in tehnično sodelovanje".
Izvedba takšnega sporazuma med Rusijo in Irakom bi lahko pomenila hendikep režimu sankcij ZN proti Iraku. Ta režim namreč omejuje količino nafte, ki jo Bagdad lahko proda in obenem določa, da lahko Irak s plačili za nafto kupuje le hrano in nujne proizvode za humanitarne potrebe iraškega prebivalstva.
Ruski tisk pa ocenjuje, da bi pričakovani podpis sporazuma o gospodarskem sodelovanju z Irakom Moskvi prinesel "negativne posledice", saj Bagdadu grozi ameriška vojaška operacija. Takšen sporazum "Rusijo jasno postavlja na Sadamovo stran", je poročal ruski finančni dnevnik Vedomosti. Dodaja še, da je ob sankcijah ZN realizacija takšnega sporazuma zelo dvomljiva. "Tudi če sporazum ne krši protiiraških sankcij, bo vseeno obravnavan kot jasna podpora Moskve državi, ki jo ZDA obtožujejo terorizma," poudarja dnevnik Vremia Novoste. Dnevnik Izvestia pa ocenjuje, da Irak v trenutnih razmerah ni sposoben zagotoviti sodelovanja z Rusijo na tako visoki stopnji.
Časnik Vedomosti se nadalje sprašuje, kaj se bo zgodilo s tem dolgoročnim sporazumom, če se bo režim v Iraku spremenil in postal proameriški. Dnevnik Kommersant pa dodaja, da bi sprememba režima v Iraku lahko povzročila, da se bo Bagdad spremenil v "močnega tekmeca" Rusije na naftnem področju. Kommersant še piše, da bi "nova vlada v Zalivu lahko uničila načrte" Moskve, da bo Bagdad prisilila, naj odplača kakih osem milijonov dolarjev dolgov za dobavo orožja, ki izhajajo še iz obdobja Sovjetske zveze.
